Iz dimnika proti oblakom

TRBOVLJE • Odštevanje, silovit pospešek in občutek lebdenja nad Zasavjem. Podvig so izvedli 5. novembra, javnosti pa ga predstavili štiri dni pozneje. Najprej se je v izstrelitveno kapsulo podal 35-letni Španec Dani Roman. Katapult ga je v 2,15 sekunde pospešil od mirovanja do 180 kilometrov na uro. Ko je kapsula dosegla konec poti, je Romana odneslo še 100,36 metra navzgor. Na najvišji točki je bil 456,7 metra nad tlemi.

S tem je postavil prvi rekord, največjo višino, pridobljeno po samostojni izstrelitvi človeka s katapultom. Pri rekordu šteje le višina, ki jo je skakalec pridobil po izhodu iz katapulta.

Dva skakalca, drugi rekord

Romanu se je nato pridružil 47-letni Francoz Fred Fugen. Pri sočasni izstrelitvi sta dosegla 145 kilometrov na uro, za kar sta potrebovala 2,66 sekunde. Roman se je po izhodu iz katapulta dvignil za 75,97 metra, Fugen pa za 75,75 metra. Seštevek, 151,72 metra, je pomenil še drugi Guinnessov rekord. Gre torej za vsoto višin obeh poletov, ne za višino, ki bi jo dosegel posamezni skakalec.

Po najvišji točki poleta sta se športnika začela spuščati v prostem padu, nato odprla padali in varno pristala. Za izkušena BASE-skakalca je bil to drugačen izziv od običajnega skoka z objekta. Roman ima po podatkih organizatorjev za seboj več kot 10.500 skokov, Fugen pa več kot 21.500. Roman je pripovedoval o občutku, da se svet okoli njega upočasni. Fugen je poudaril, da se je bilo treba pri tako nenavadnem poletu zanesti na izkušnje in zaupanje v slovenske konstruktorje. “Na kaj takega se preprosto ne moreš pripraviti s treningom,” je dejal.

Nekdanji simbol proizvodnje elektrike je tako znova opozoril nase, tokrat predvsem kot prizorišče drznega športnega izziva in slovenskega inženirskega znanja.

Foto: Red Bull Contetn Pool

Šesttonski katapult, dve toni vzmeti

Če sta bila pred očmi svetovne javnosti dva padalca, je bil pomemben del zgodbe slovenski. Katapult so posebej za projekt izdelali akrobati, kaskaderji in inženirji ekipe Dunking Devils Squad. Naprava je tehtala šest ton, poganjal jo je sistem vzmeti s skupno maso dveh ton. Pri samostojni izstrelitvi je največja obremenitev znašala 4,2 g, pri dvojni pa 3,2 g. Izziv ni bila le moč, temveč tudi nadzorovana izstrelitev.

Projekt so razvijali dve leti in pol. Po manjših preizkusih nad vodo so v italijanskih Dolomitih, na Sass Pordoiju, preizkusili še 12-metrski katapult. Šele zatem so sistem povečali na 60 metrov in ga prilagodili navpični izstrelitvi iz dimnika.

Tudi postavljanje orjaške naprave je bilo podvig zase. Dela v zgornjem delu dimnika so trajala približno dva meseca. Ker celotnega sistema ni bilo mogoče dvigniti naenkrat, so ga sestavili iz manjših delov. Ekipa se je sprva na vrh vzpenjala po zunanji lestvi, nato pa uredila dvigalo, katerega jeklenica je merila več kot 700 metrov.

“Ta projekt je za dva meseca postal naše življenje,” je povedal Gašper Novak iz ekipe Dunking Devils Squad. Po njegovih besedah so šest dni na teden delali po približno 14 ur in eno noč celo prespali na dimniku. Pred poletoma so napravo preizkusili tudi pri večjih obremenitvah od predvidenih.

Dimnik, ki še vedno premika meje

Trboveljski dimnik je letos praznoval 50 let. Zgradili so ga za nekdanjo termoelektrarno, ki je prenehala obratovati leta 2014, danes pa je 360-metrski objekt ena najbolj prepoznavnih podob industrijske dediščine Zasavja. Projekt je podprla skupina HSE, njena družba HSE EDT je namreč lastnica dimnika.

Na dimniku so športniki že premikali meje. Leta 2020 sta Janja Garnbret in Domen Škofic preplezala 360 metrov dolgo umetno plezalno smer, takrat najdaljšo umetno večraztežajno smer na svetu. Šest let pozneje je isti dimnik postal še izstrelišče za svetovna rekorda. Nekdanji simbol proizvodnje elektrike je tako znova opozoril nase, tokrat predvsem kot prizorišče drznega športnega izziva in slovenskega inženirskega znanja.