Kaj si je za večerjo zaželel Napoleon III.?
V Parizu so minuli petek dražili več kot 4000 menijev državniških večerij. Najstarejši sega v čas cesarske večerje, ki jo je leta 1868 gostil Napoleon III. Zbrani meniji državniških večerij sicer ponujajo edinstven vpogled v 150-letno diplomatsko in gastronomsko zgodovino Francije.
PARIZ > Menije, ki jih je na dražbi ponudila avkcijska hiša Millon iz Pariza, je zbiral chef iz Lyona Christophe Marguin. Ponujajo tudi svojevrsten vpogled, kdo je kdo med kraljevskimi družinami, državniki in diktatorji. Na prodaj so bili med drugimi meniji, ki so jih pripravili tako za nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja kot južnoafriškega državnika in borca proti apartheidu Nelsona Mandelo, nekdanjega iraškega diktatorja Sadama Huseina, ruskega predsednika Vladimirja Putina in britanskega kralja Karla III.
Sedem kilometrov prtov
Nekateri meniji so natisnjeni na svili, medtem ko je na meniju, ki so ga pripravili za nekdanjega predsednika ZDA Jimmyja Carterja, originalna litografija slikarja Marca Chagalla.
Meniji državniških večerij ponujajo edinstven vpogled v 150-letno diplomatsko in gastronomsko zgodovino Francije.
Meniji nakazujejo tudi na zapleteno diplomatsko logistiko ob državniških obiskih. Na spominski slovesnosti ob 70-letnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji leta 2014 je moral takratni francoski predsednik Francois Hollande hiteti od obedovanja tako s takratnim predsednikom ZDA Barackom Obamo kot s Putinom.
Obama je sicer “skoraj povzročil diplomatski incident”, ko je zaprosil za krožnik s sirom, ki ni bil na meniju, je za AFP povedal strokovnjak Pierre Marquis, ki svetuje pri dražbi.
A je bila ta logistika vendarle zanemarljiva v primerjavi z obrokom za 23.000 lokalnih županov, ki so ga pripravili leta 1900 v vrtovih Tuilerie. Zanjo so potrebovali sedem kilometrov prtov, 125.000 krožnikov, 600 kuharjev, 2200 strežnikov, 2000 kilogramov lososa, 1200 litrov majoneze in 39.000 steklenic vina.
Gosja pašteta - da ali ne?
Nekateri meniji imajo tudi subtilna sporočila. Ko si je Francija leta 1897 skušala zagotoviti tesne vezi z Rusijo in Veliko Britanijo, je večerja za ruskega carja Nikolaja II. vključevala jesetra iz Volge in “Ananas a la Victoria” - ananasovo sladico, poimenovano po britanski kraljici.
Zadnjo besedo pri končni različici menija ima sicer francoski predsednik, a obstajajo tudi izjeme, da bi ustregli okusu gostov. Britanski kraljici Elizabeti II. so tako ponudili na izbiro, ali bo na meniju gosja pašteta ali ne, da ne bi z neprimerno izbiro užalili njenega okoljsko ozaveščenega sina Charlesa.
“Kraljica je bila tista, ki se je odločila in očitno ji je bila foie gras všeč, zato je ta na meniju,” je še povedal Marquis.