Kako pravilno ravnati, če na sprehodu v gozdu srečamo medveda

Zanimivosti
, posodobljeno:

V tem delu leta se ob daljših dnevih in toplejšem vremenu v naravo ne odpravljamo le ljudje, na plan prihajajo tudi medvedi, ki zapuščajo svoje brloge. Nič nenavadnega ne bi torej bilo, če bi se poti enih in drugih srečale. Velika verjetnost, da srečamo medveda, je predvsem v južnem delu Slovenije.

Medvedi se človeka  izogibajo, ga ne zasledujejo, ne lovijo.
Medvedi se človeka izogibajo, ga ne zasledujejo, ne lovijo.Leo Caharija

Strokovnjaki v prvi vrsti svetujejo, da imamo v gozdu na sprehodih psa na povodcu, da ob hoji nismo pretirano tihi, predvsem pa, da se izogibamo območjem, kjer so običajno prisotni medvedi.

Če pa se vendarle zgodi bližnje srečanje, je treba ostati miren in ne teči stran, je za Svet24TV povedal Miha Marenče iz Zavoda za gozdove Slovenije. “Medved to vzame kot napačno gesto in začne teči za nami. Vedeti moramo, da je precej hitrejši od nas. Pomembno je, da se s počasnimi gibi, počasi, ritensko umaknemo po poti, po kateri smo prišli,” je pojasnil Marenče in dodal, da je enako treba ravnati, ko srečamo medvedko z mladičem. “To je posebej nevarno, saj takrat medvedka brani svoje mladiče,” je opozoril Marenče.

Miha Marenče

Zavod za gozdove Slovenije

“Medved je prehranski oportunist, kar pomeni, da si bo poiskal hrano, tudi tisto, ki je naš odpadek, v zabojniku za smeti ali na kompostu. Medveda na ta način nehote vabimo v svojo neposredno bližino.”

V južnem delu Slovenije velika verjetnost za srečanje

Velika verjetnost, da srečamo medveda, je predvsem v južnem delu Slovenije z Dinaridi, prisoten je tudi na območju od Trnovske planote proti Postojni. “Lahko pa se zgodi, da medvedi zapustijo to območje in jih srečamo še kje drugje,” je poudaril Marenče. Naštel je dve osnovni pravili, kako preprečimo srečanje: “Med gibanjem po gozdu opozorimo na svojo prisotnost, se na primer pogovarjamo, s kakšno palico udarimo ob tla, drevo, brcnemo kamen … Ne kričimo, ampak opozorimo na svojo prisotnost, da jo medved zazna.”

Drugo pravilo je zelo pomembno in je že večkrat privedlo do težav ter konfliktov med človekom in medvedom, je bil jasen Marenče. “Pomembno je, da imamo pse na povodcu, saj se je že večkrat zgodilo, da so psi med tekanjem po gozdu prišli do medveda, medved je šel za psom, ta pa do lastnika.”

Da se medved ne bi preveč udomačil v bližini človeka, morajo biti pazljivi tudi vsi, ki živijo na gozdnem robu. “Medved je prehranski oportunist, kar pomeni, da si bo poiskal hrano, tudi tisto, ki je naš odpadek, v zabojniku za smeti ali na kompostu. Medveda na ta način nehote vabimo v svojo neposredno bližino,” je opozoril Marenče in dodal, da če medved ne bo imel negativne izkušnje ob srečanju s človekom, tega ne bo zaznal kot nekaj, kar je narobe, tako da lahko v bližini človeka sčasoma postane neboječ.

So pa medvedi plašne živali, človeka se izogibajo, ga ne zasledujejo, ne lovijo. “Če bomo ravnali na takšen način, obstaja zelo majhna verjetnost, da bi se srečali z medvedom,” je za Svet24TV poudaril Miha Marenče iz Zavoda za gozdove Slovenije, ki je ocenil tudi, da je populacija medveda pri nas pod nadzorom. Po uradnih podatkih pred zadnjim odstrelom ob koncu lanskega leta jih je bilo okoli tisoč.

Lansko jesen samo na Primorskem trije napadi

Lani sredi septembra je nad vasjo Vrbica pri Ilirski Bistrici medvedka napadla gozdarja Tiberija Webra. Gozdar je najprej opazil tri medvedje mladiče, nato še medvedko, v naslednjem trenutku pa je že tekla proti njemu. Weber je počepnil na tla, se stisnil v klobčič in si glavo zaščitil z rokama. Medvedka ga ni podrla na tla, ampak je le pritekla do njega, med pihanjem in renčanjem pa ga ugriznila v desno roko. Gozdar jo je odnesel še poceni, z nekaj šivi in sponkami na globokih ranah na roki.

V drugi polovici novembra je pod Vremščico smrtno ranjen padel 70-kilogramski, tri leta star medved, ki ga je lovec ustrelil iz bližine le pol metra. Domači lovec se je odpravil na lov, ko se je iz oči v oči srečal z medvedom; s kričanjem ga je hotel pregnati, a se je medved pognal proti njemu. Da bi preprečil medvedov napad, je lovec pomeril s puško in ga na razdalji manj kot meter ustrelil.

Le nekaj dni pozneje je medved na Krasu prav tako napadel lovca. Lovska družine Štanjel je skupaj z Lovsko družino Kras Dutovlje organizirala pobraten lov oziroma skupinski pogon na divje prašiče in jelenjad, na katerem je sodelovalo 63 lovcev. Napad medveda se je zgodil nad Kodreti, na hribu Lukovnik. Lovca iz obeh lovskih družin sta stala blizu, ko je iz goščave nenadoma planil medved in napadel lovca iz Lovske družine Štanjel. “Ugriznil ga je v roko in s šapo udaril po trebuhu,” je po napadu povedal starešina Lovske družine Štanjel Severin Švagelj. Prisebni drugi 46-letni lovec je s puško ustrelil in pokončal medveda. Po Švagljevih besedah to ni bilo enostavno, saj je moral lovec paziti, da ne bi zadel kolega. Kljub vsemu se je srečno končalo.

Med gibanjem po gozdu opozorimo na svojo prisotnost, se na 
primer pogovarjamo, s kakšno palico udarimo ob tla, drevo … Ne 
kričimo, ampak opozorimo na svojo prisotnost, da jo medved 
zazna.
Med gibanjem po gozdu opozorimo na svojo prisotnost, se na primer pogovarjamo, s kakšno palico udarimo ob tla, drevo … Ne kričimo, ampak opozorimo na svojo prisotnost, da jo medved zazna.Marco Secchi