Ko so odojka še mazali z medom
Vitezi, njihove dvorne dame in druga gospoda so radi veliko in dobro jedli. S čim vse so se gostili, so lahko v nedeljo na srednjeveški pojedini v Predjamski Taberni poskusili tudi obiskovalci Erazmovega viteškega turnirja.
PREDJAMA> Biti vitez ni bilo lahko. Oprema, ki so si jo nadeli za turnirje in boje, je tehtala 30 in več kilogramov, v njej so tekali (verjetno ne prav hitro) za ali pred nasprotniki na bojiščih ali turnirjih, s kraja v kraj so potovali na konjskih hrbtih, kar je zahtevalo več kalorij kot vožnja z današnjimi jeklenimi konjički ...
In zato so se vitezi, njihove dame in druga grajska gospoda v srednjem veku radi izdatno podrli z dobro hrano in kapljico. Ali je bilo vse, kar so pospravili z bogato obloženih miz za današnje pojmovanje tudi zdravo, ne bi razglabljali, je pa bilo v duhu sodobnih prehranskih zapovedi - jedli so sezonsko in lokalno pridelano.
O tem so se na srednjeveški pojedini lahko v nedeljo prepričali tudi obiskovalci Erazmovega viteškega turnirja v Predjami, ko so v Taberni sedli k srednjeveški pojedini. Natakarji v času primerni opravi so jim na lesenih deskah in v glinenih skledah postregli s približno 20 jedmi, od pribora pa so dobili le vilice, saj so nekdaj jedli kar z rokami.
Kaj vse so okušali in (po)jedli je predstavila Slavica Smrdel, vodja kuhinje v Jamskem dvorcu, ki za starimi recepti po starih knjigah brska že desetletje in več: “Za letošnjo pojedino smo pripravili nekaj novosti. Prva med njimi so prekajene ribe, odločili smo se za prekajeno tuno v objemu domačega kruha, saj smo v starih zapisih našli podatke, da so bile ribe pogosto na dvornih mizah, kajti graščaki so imeli svoje ribnike, poleg tega pa so se z njimi tudi obdarovali.
Zeliščno juho smo, ker krompirja takrat ni bilo, zgostili s korenčkom. Ker smo lani postregli z ajdovo kašo, smo tokrat z ječmenovo, ki smo ji dodali sezonsko zelenjavo - grah in jurčke. Teh so imeli vedno dovolj, če niso bili sveži, so bili sušeni.
Pri mesu so bile krače skoraj obvezne, že zaradi bogatega videza plošče. Tokrat smo odojka na ražnju pripravili kar na prizorišču. Nekoč so ga v veliki meri mazali z medom, mi smo ga z njim pokapali, ko je bil že pečen.
Nekdaj so pojedli veliko različnih golažev, naš je bil iz divjega prašiča, za prilogo pa smo pripravili gluhe štruklje. Viteško nabodalo je iz z več vrst zelenjave in mesa, na pladnju je bila popečena nadzemna in podzemna zelenjava (koleraba, zelena, korenček, bučke). Torta z blitvo in klobaso je iz kvašenega testa, popečene klobase in blitve, ki je blanširana z močnimi zelišči in pečena kot potica.”
To pa je le del jedilnika, v njem so še solate, sladice z obveznimi erazmovimi skorjicami, veliko sadja in seveda hipokras - vino odišavljeno s klinčki, rozinami, muškatnim oreščkom, akacijevim medom in neoluščenimi mandlji.
SZ
