Konec našega osončja bo veliko bolj nasilen in hitrejši od pričakovanj

Zemlje takrat že dolgo ne bo več, vendar nova astrofizična raziskovanja kažejo, da bo osončje zunanje planete izvrglo milijardokrat hitreje, kot so znanstveniki predvidevali doslej. Orbite zunanjih planetov bodo postale kaotične približno milijardo let po smrti Sonca. To drastično skrajša njihov pričakovani obstoj. Prejšnje ocene so napovedovale, da bodo orbite plinastih velikanov ostale stabilne približno bilijon let, kar znatno presega trenutno starost vesolja. O novih dognanjih poroča portal Euronews.

Znanstveniki, vključno z Isaacom Newtonom, so dolgo časa verjeli, da bo Sonce ob ugašanju postopoma izgubljalo svojo maso. Po tej teoriji bi se najprej razširilo v rdečo orjakinjo, nato pa skrčilo v belega pritlikavca. V tem scenariju bi Sonce v fazi rdeče orjakinje pogoltnilo Zemljo, Venero in Merkur. Mars bi iz notranjega dela sistema preživel, saj kroži na varni razdalji. Znanstveniki so verjeli, da bodo zunanji planeti ta proces preživeli. Njihove orbite bi se podvojile, ko bi Sonce izgubljalo maso. Pričakovali so, da bo sistem razpadel šele čez 30 do 100 milijard let zaradi vpliva bližnjih zvezd, ki bi potovale mimo.

Nasilni izbruhi namesto mirnega ugašanja

Nove ugotovitve raziskovalcev s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo (Caltech) kažejo, da ta stara predstava ne drži. Namesto tega bodo orbite zunanjih planetov - Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna - postale nestabilne že milijardo let po tem, ko se Sonce spremeni v belega pritlikavca.

Ta trenutek nas seveda še vedno čaka milijarde let v prihodnosti. Ko Sonce postane beli pritlikavec, se bo ohladilo in skrčilo na polovico sedanje mase. Vendar ta proces ne bo miren. Raziskava dokazuje, da zvezda svoje mase ne bo izgubljala z enakomernim odpuščanjem snovi, temveč skozi nasilne in naključne izbruhe.

Naše osončje je staro 4,57 milijarde let. Sonce ima pred seboj še približno pet milijard let, preden postane rdeča orjakinja. Nova študija zdaj izpodbija dolgoletno prepričanje, da bodo orjaški planeti preživeli še nepredstavljivo dolgo obdobje po tem.

Analiza brez umetne inteligence

Raziskovalci so študijo izvedli s pomočjo visoko zmogljivih superračunalnikov in stotin naprednih numeričnih simulacij. Pri analizi niso uporabili orodij umetne inteligence. Programirali so virtualni model osončja, ki je vključeval Sonce, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. Superračunalniki so nato izračunali in simulirali njihove hitrosti in položaje skozi milijarde let. Ključna razlika te analize v primerjavi s prejšnjimi je modeliranje izgube Sončeve mase prek naključnih in občasnih izbruhov. Raziskovalci so testirali stotine različnih različic modela, da so potrdili svoje zaključke. Izsledke so objavili v znanstveni reviji The Astrophysical Journal Letters.