Kot vselej pestro na Vinitaly
Veliko sejmišče je še najbolj podobno mravljišču. Skrbno urejenemu, čeprav se poti tisočih obiskovalec tolikokrat križajo, kot da ne vedo, kaj pravzaprav iščejo. Najlažje je tistim, ki so si pripravili skrben načrt obiskov. Drugi se vržejo kot delfin v jato sardin.
VERONA> Na sejmu Vinitaly praznih ust ne ostane nihče. Pri več kot 4.000 razstavljavcih in vsaj petkrat toliko vinih je to nemogoče. In če te na nekaterih stojnicah zavrnejo, ker nisi najavljen, se ti s toliko večjim veseljem posvetijo drugod.
Na sejmu Sol&Agrifood, ki poteka ob robu Vinitaly, so podelili tudi priznanja za najboljša oljčna olja v uglednem ocenjevanju Sol d'Oro. Letos za slovensko oljčno olje sicer ni bilo šampionskega naslova, ki ga je lani osvojil Boris Jenko, sta pa veliki plaketi prejela Oljarna Lisjak iz Kopra v kategoriji blago sadežnih oljčnih olj ter oljkar in oljar Fulvio Marzi iz Šmarij v kategoriji sortnih oljčnih za svojo istrsko belico.
Tomaž Kavčič z Zemona je “kriv”, da sem dan začel s šampanjcem. “Kje si? Obišči me v paviljonu 1 na stojnici a11”, me je čakal SMS ob prihodu v Verono. Tomi je z repki kvarnerskih škampov in kruhki z gosjimi jetri spremljal predstavitev šampanjcev kleti Marguerite Guyot, katere lastnica je mlada Florence Guyot. Predstavljala je pet cuvéejev in napovedala, da bosta kmalu prišla na trg še dva. “Človek je duša in telo, zato sem en trojček poimenovala linija Charnelle (meseno), drugega Spirituelle (duhovno), vmes pa je še rosé,” je veselo žlobudrala v italijanščini s francoskim naglasom in najavila, da se bo predstavila tudi v Sloveniji, na skorajšnjih Okusih v Vipavski dolini na Zemonu.
17 slovenskih razstavljalcev
Potem je bilo že treba pozdraviti domače. Katalog je navajal prisotnost sedemnajstih razstavljavcev, največ v paviljonu 6 (dve skupinski stojnici Konzorcija Brda in Vinske družbe Slovenije), nekaj pa v enajstici, kjer je domovala sekcija avtorskih vin ViViT (vinogradi, vinogradniki, terroir). Fantje in dekleta so že zgodaj zavihali rokave. “Pred leti smo na sejmu želeli pritegniti pozornost zastopnikov, sedaj razvijam lastno mrežo predstavnikov,” je zaupal strategijo dela na italijanskem trgu Matjaž Četrtič, ki je Vinitaly izkoristil tudi za promocijo prireditve in posveta Rebolium – Rebula skozi čas, ki bo 9. in 10. maja v Brdih. Italijanski trg je bil vedno zanimiv. Je kot New York: če uspeš tam, boš tudi drugod.
Ni pa zanimiv samo italijanski trg, ampak so tudi italijanska vina. Nekdo je skoval novodobni rek, da je vino velik posel, in ga oblekel v latinščino. In vino veritas sed mox quoque pecunia, torej. S povečanjem izvoza za 6,5 odstotka je Italija še utrdila prvo mesto med izvozniki - resda le po količini, saj se Francozi toliko dražje prodajajo, da so zmagovalci po iztržku. In medtem ko se naši zahodni sosedje ponašajo z ohranjanjem dobrega tržnega deleža v ZDA, Kanadi, Nemčiji in Veliki Britaniji ter s povečano prodajo na Japonsko (za 28 odstotkov) in Kitajsko (za 15 odstotkov), se istočasno jezijo nad ponaredki italijanskih vin. Zanimivo: mnogo teh vin prihaja s Švedske! “Saj ne, da bi z njimi preslepili italijanske kupce, ampak odžirajo nam prostor in z dvomljivo kvaliteto blatijo naše dobro ime,” je bentil Massimo Aliprandi, tiskovni predstavnik združenja Coldiretti.
Vinske terme
Presežki vina bodo mogoče kmalu našli večjo porabo v termah. Vino SPA vabijo, da si privoščite vinsko kopel, obenem pa lahko srebate priljubljeno vino iz kozarca na plavajočem pladnju. Potem vas še zmasirajo in v kožo vtrejo kremo iz grozdnih pešk in kokosovega olja. “Vsebuje zarodne celice trte in nas pomlajuje,” je razlagala Sandra Ferrari, ena od pionirk vinskega wellnessa.
Medicinska sestra s stetoskopom okrog vratu je delila prvo pomoč: stekleničko passita z otoka Elba. Pravzaprav je le vabila na stojnico, ki so jo pripravili vinarji z malih otokov, od Asinare do Pantellerie. In presenečenje: sedaj mnogi ponujajo tudi suha vina. Prvič srečam sorto ansonica in pijem Senti oh! z otoka Giglio. Vino je, kljub skoraj 14 odstotkov alkohola, sadno in sveže.
V paviljonu z opremo so pozornost zbujali kvadrasti leseni sodi. Bogokletno? Vinoskrunsko? Zagotovo vzamejo manj prostora in izdelava je preprostejša. Če so zato tudi cenejši, nisem uspel zvedeti. Proizvajalci so bili na kosilu. In, mimogrede, spremljajoča gostinska ponudba je bila res raznolika in prilagojena različnim žepom. Kot je bila tudi pestra ponudba vodenih degustacij, predavanj, posvetov, okroglih miz. Tako o vinu kot o oljčnem olju, ki predstavlja drugo plat sejma.
TONI GOMIŠČEK
