“Lentanje” po Mariboru
Maribor te dni kar vibrira. Približuje se tretji, zadnji vikend jubilejnega, 20. festivala Lent, ki v letu, ko je mesto Evropska prestolnica kulture, ponuja še bolj pisan in razvejan program. Maribor z okolico pa nudi tudi številne druge atrakcije, da potrebuje obiskovalec temeljit načrt, kaj početi in kaj žal izpustiti.
MARIBOR> Vroče poletne festivalske popoldneve zares številni Mariborčani in obiskovalci mesta z vseh koncev sveta preživljajo v globoki senci košatih krošenj mestnega parka, kjer Art kamp ponuja skoraj neskončno dolgo vrsto doživetij za majhne, večje in velike otroke. Vrstijo se delavnice in nastopi, ponudba stojnic je pisana in domala babilonska, da popoldne na tratah parka mine, kot bi mignil.
V mraku zaživi Lent
Ko se zmrači, se napolnijo številna prizorišča po vsem mestu, predvsem pa obrežje reke Drave z velikim plavajočim odrom in visokimi tribunami ob njem. V soboto, ko je bil zaključni večer Folkarta, mednarodnega folklornega festivala, ki je od samega začetka eden ključnih stebrov festivala Lent, je njegovim ustvarjalcem polaskal sirRobert Scott iz Liverpoola, ki je bil vodja ocenjevalne komisije za dodelitev naziva Evropska prestolnica kulture 2012: “Vedeti morate, da brez festivala Lent, ki je postavil Maribor na kulturni zemljevid sveta, mesto ne bi šlo skozi sito za dodelitev naslova, ki ga v letošnjem letu nosi.”
Jedro ekipe, ki pripravlja festival s krepko nad 1000 dogodki, je že dve desetletji enako, na njegovem čelu pa je neumorni Vladimir Rukavina-Gogo. “Pred dvajsetimi leti smo vedeli, da se mariborska težka industrija, ki se je zlomila v zadnjih letih nekdanje skupne države, ne bo nikoli več pobrala. Sanjali smo, da bo Maribor doživel kulturni preporod in danes te sanje živimo,” je zadovoljen Rukavina. “Vreme nam gre letos na roko in kljub nogometnemu prvenstvu pričakujemo rekordno udeležbo, več kot 700.000 ljudi v 16 festivalskih dneh,” razlaga.
Za zadnji vikend jubilejnega festivala napovedujejo nekaj vrhuncev, denimo koncerta Magnifica s srbskim vojnim orkestrom Stanislav Binički in ameriškega blues glasbenika Luckyja Petersona, pa Pankrte, Zorana Predina, Eldo Viler, stand-up komike, ulično gledališče, literarni večer z Dragom Jančarjem ...
Festivalsko lentanje
“Lentanje”, kot so poimenovali pohajkovanje od enega do drugega prizorišča, vodi med številnimi stojnicami z bolj in manj domiselno gostinsko ponudbo, med katerimi pa je ena prav posebna. Gre za stojnico SladoLent, na kateri vsak festivalski večer po trije kuharji ponujajo svoja videnja uličnih jedi. Urošu Mencingerju, kulinaričnemu “inšpektorju” Nedela, je v Maribor uspelo pripeljati najbolj izpostavljene slovenske chefe, med njimi tudi Primorce Ano Roš (Hiša Franko, Kobarid), Tomaža Kavčiča (Pri Lojzetu, Zemono), Ksenijo in Martina Mahorčiča (Rodik) in Uroša Fakuča (Dam, Kromberk). Kulinarična radovednost obiskovalcev je izjemna, zato ima Lent najverjetneje novo tradicionalno prizorišče.
Jesen bo burna
V okviru projekta Evropska prestolnica kulture Maribor čaka še vrsta prireditev, ki v mesto privabljajo tudi številne, ki ga doslej še niso obiskali. “Ugotavljamo, da je veliko, veliko več dnevnih gostov, da je močno naraslo zanimanje za turistično vodenje po mestu in da so v nekaterih agencijah svoje evropske ture speljali skozi naše mesto. Najpomembnejši mestni atrakciji sta Hiša stare trte z najstarejšo trto na svetu in seveda prireditve v okviru Evropske prestolnice kulture,” razlaga Milan Razdevšek, direktor Zavoda za turizem Maribor. “Prihaja izjemno veliko Avstrijcev in za številne med njimi se zdi, da so na novo odkrili Maribor,” dodaja.
Razdevšek seveda ne pozabi poudariti pomena Pohorja, tako za letni kot zimski turizem Maribora, pa atraktivnega splavarjenja po Dravi s flosi, s kakršnimi so nekoč tovorili les in seveda vinskega turizma, ki tudi v povezavi z avstrijskimi sosedi stopa vse bolj v ospredje. Maribor obkrožajo vinogradi in vinske ceste, na katerih ni težko najti odprte domačije s ponudbo tradicionalnih jedi in štajerskih vin.
SAŠO DRAVINEC
