Lisičke: okusne jesenske gobe, polne hranilnih snovi

Lisičke so med Slovenci poleg jurčkov in dežnikaric zagotovo najbolj cenjene in priljubljene gobe. Izjemno okusne so prepražene z jajci, dodane raznim omakam ali juham. Najboljše so sicer sveže ali vložene, a še kako vredno jih je tudi posušiti, saj vsebujejo snov, imenovano hinomanoza.

Številni vitamini, minerali …

Ste vedeli, da gobe ne vsebujejo klorofila in da se praviloma hranijo zajedavsko oziroma uspevajo na mestih, kjer potekajo številni gnilobni procesi? Zato pazljivo pri obiranju. Nikar jih ne obirajte ob cestah ali v velikih mestih, saj so pravzaprav “spužve”, ki vase posrkajo tudi težke kovine in strupene pline iz okolja. Za nabiranje izberite odročne gozdove, ki jih imamo v Sloveniji več kot dovolj. V gobah najdemo številne vitamine, riboflavin, tianin in niacin. Med vitamini prevladujejo vitamini skupine B, C, D in A, prav tako minerali, kot so železo, baker, kalij, kalcij, magnezij, cink in natrij.

Dobrodošla lahka hrana

Lisičke vsebujejo malo kalorij in maščob, zato so odlična izbira za vse, ki želijo popestriti jedilnik z lahkimi, a okusnimi obroki. Zaradi prehranskih vlaknin prispevajo k boljši prebavi, njihova čvrsta tekstura in značilen, rahlo poprast okus pa poskrbita, da so zanimiva sestavina tudi povsem preprostih jedi. Odlično se ujamejo s krompirjem, ajdovo kašo, testeninami in različnimi vrstami zelenjave.

V lisičkah najdemo še hinomanozo

Kot je bilo ugotovljeno v eni izmed študij, imajo lisičke zelo močan protitumorski učinek, izboljšujejo imunski sistem in blažijo vnetja. V lisičkah najdemo do trikrat več vitamina A kot v korenju, njihova posebnost pa je tudi, da so zelo redko črvive. Zato je odgovorna hinomanoza, snov, ki je žuželke ne marajo, medtem ko je človeku neškodljiva oziroma je celo koristna, saj jo najdemo v številnih medicinskih preparatih. Hinomanoza je pravzaprav kemijska snov, ki spodbuja nastanek encima ergosterola, ta pa je koristen pri čiščenju jeter in zdravljenju hepatitisa. Kot že omenjeno, imajo lisičke tudi izjemen protitumorski učinek in veljajo kot preventivno sredstvo proti raku trebušne slinavke, jeter in dojk. Med drugim pa uničujejo tudi parazite, kot so gliste, trakulje in slabe bakterije v črevesju.

Izjemna krhkost

A kljub izjemni moči moramo poznati tudi krhkost te opevane snovi. Hinomanoza je toplotno zelo občutljiva in pri temperaturi, višji od 50 stopinj Celzija, v celoti propade. Prav tako jo povsem uničimo s soljo. Zato je lisičke vredno sušiti. Posušene nato zmeljemo v prah, žličko prahu pomešamo s kozarcem vode ter mešanico pijemo dvakrat dnevno.

Kako lisičke nabiramo in očistimo

Lisičke so zaradi svoje nagubane oblike in zavihanih robov nekoliko zahtevnejše za čiščenje. Najprej z majhnim nožem odstranimo ostanke zemlje, iglice in druge nečistoče, poškodovane dele ter spodnji del beta. Umazanijo iz gubic najlažje odstranimo z mehkim čopičem ali čopičem za gobe. Če so zelo umazane, jih lahko na hitro speremo pod tekočo hladno vodo, nato pa dobro osušimo. V vodi jih ne namakamo, saj jo hitro vpijejo in lahko med pripravo postanejo preveč mehke. Očiščene lisičke čim prej toplotno obdelamo, saj sveže gobe niso primerne za dolgotrajno shranjevanje.

Namig za okusen recept

Jesensko solato iz lisičk in kostanja pripravite iz 400 g kostanja, 400 g lisičk, soli, šopka svežega peteršilja, popra, pol limone in oljčnega olja. Priprava: Kostanju prerežemo srajčko in ga stresemo v lonec osoljene vode ter kuhamo 40 minut oziroma tako dolgo, da je sredica mehka. Nato olupimo in nadrobimo v skledo. Lisičke očistimo, operemo, stresemo v vrelo osoljeno vodo ter kuhamo vsaj pet minut. Odcedimo in stresemo h kostanjem. Po okusu solimo in popramo, dodamo malo limoninega soka, olja ter premešamo. Na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem.