“Ljudje so čakali v vrsti, da bi dali kri”
Danes mineva natanko 60 let od prve organizirane krvodajalske akcije v Sloveniji. Rdeči križ jo je pripravil v rudarskem mestu Zagorje ob Savi. “Bilo je nekaj prečudovitega. Ljudje so se množično odzvali na akcijo. Več kot 1000 jih je prišlo, da bi darovali kri,” se spominja danes 92-letna Lucija Barlič, ki je bila tedaj bolničarka v rudniški ambulanti.
LUCIJA>Vse, ki so se 9. marca 1953 zglasili v rudniški ambulanti, da bi darovali kri, je najprej pregledal zdravnik. “Nekatere smo morali zaradi zdravstvenih težav žal zavrniti. No, kljub temu smo kri odvzeli več kot 800 ljudem,” je še danes ponosna Lucija Barlič.
Veseli, da lahko pomagajo
Poleg rudarjev, ki jim je - kot pravi Barličeva - solidarnost zapisana že v krvi, se je akcije udeležilo veliko okoliških prebivalcev, kri pa so darovali tudi vsi člani zdravstvenega osebja, ki so bili tistega dne v službi.
Vsakih pet minut nekdo v Sloveniji potrebuje kri. Približno 110.000 krvodajalcev na leto daruje kar 42.000 litrov krvi.
“Delali smo z velikim zanosom, od zgodnjega jutra do poznega večera. Akcija je trajala kar 14 dni. Ljudje so bili veseli, da lahko pomagajo, potrpežljivo so čakali v vrsti, da bi darovali kri,” se spominja Cilka, kot ji pravijo. Med darovalci je bilo veliko mladih, kar je organizatorje navdajalo z optimizmom. Ta dogodek je nedvomno prispeval, da se je organizirano krvodajalstvo pričelo razvijati in širiti povsod po državi. “Ko danes vidim, koliko ljudi daruje kri, in koliko mladih je med krvodajalci, sem prav ponosna,” je zadovoljna Lucija Barlič.
Postavili register krvodajalcev
Prva krvodajalska akcija v Zagorju pa je pomembna tudi zato, ker so takrat začeli pisati register krvodajalcev po krvnih skupinah. “Medicinsko osebje je natančno zabeležilo, kdo ima kakšno krvno skupino; in ko je bila potreba, ko se je na primer zgodila nesreča, smo nemudoma poslali po krvodajalca, da je šel v Trbovlje v bolnišnico darovati kri.” Oprema za odvzem krvi je bila seveda tedaj, pred šestimi desetletji, bistveno bolj skromna kot danes. “Kri smo jemali kar iz prsta. Bolničarke smo s takšno posebno cevko z usti 'potegnile' kri, da je lahko stekla v epruveto. Količina odvzete krvi je bila zelo majhna. Danes krvodajalci darujejo po tri decilitre, kar se nam je takrat zdelo ogromno,” se zasmeje Barličeva. Iz rodnega Zagorja ob Savi se je pred skoraj pol stoletja preselila v Piran, zadnja leta pa živi v lucijskem domu upokojencev. Dolga leta je bila prostovoljka pri piranskem Rdečem križu. PETRA VIDRIH
