Marin Medak bi veslal še kar naprej
Po 45 dneh in 13 urah veslanja je štiričlanska britansko-slovenska posadka, ki jo je vodil Pirančan Marin Medak, v nedeljo ob 23. uri po lokalnem času prispela na cilj in se privezala ob pomol v pristanišču Port St. Charles. Prav pred koncem avanture jih je ogrožal veter; a jim je tudi pomagal hitreje do cilja.
PORT ST. CHARLES, BARBADOS> Štiričlanska odprava Tušmobil Transatlantik je včeraj, po 45 dneh in 13 urah veslanja, prišla na cilj, v pristanišče Port St. Charles na karibskem otoku Barbadosu, in tako uspešno končala veslaški podvig prek Atlantskega oceana. Vodja odprave, 23-letni Pirančan Marin Medak, je prvi Slovenec, ki se je lotil takšnega izziva, pa tudi najmlajši vodja vseh dosedanjih podobnih odprav.
Ob Medaku so se na 2600 morskih milj dolgo pot podali še trije Britanci, Angleža Simon Osborne in Alastair Humphreys ter Irec Stephen Bowers. Na pot so s Kanarskih otokov odrinili 12. januarja, v posebnem čolnu so potovali brez spremstva. Medaka (brez ostalih treh članov posadke) doma pričakujejo 6. marca, ko mu bodo v koprskem Planetu Tuš pripravili sprejem.
“Občutki so mešani. Vesel sem, ker smo uspešno opravili z izzivom, po drugi strani pa bi še kar rad veslal, ker je življenje na barki toliko bolj enostavno. Naša bilanca je: zastavljeno smo uresničili stoodstotno, postali smo še boljši prijatelji in se imeli zelo lepo,” je posebej za PN povedal Pirančan o prvih vtisih po koncu poti. Štirje možje v čolnu so nekaj dni pred koncem poti stavili, kdo bo natančneje uganil čas pristanka. “Zadel sem seveda jaz! Zadnje tri dni smo imeli zares hitre vetrove, tako da se je uresničila moja, najbolj optimistična napoved,” je povedal Medak.
Na srečo so vsi štirje uradniki in cariniki na Barbadosu ostali na delovnih mestih do prihoda veslačev, tako da so ti lahko nemudoma vstopili v državo. Ob pristanku so morali urejati papirje, potem pa odbrzeli v hotel. Na poti so našli lokal s hitro hrano - in pojedli svinjska rebrca.
Zdravstveni “bilten” ima sicer nekaj zapisov, a večjih težav ni bilo, razen odgrnin na zadnjicah, Simon Osborne pa je moral k zdravniku, da mu je pregledal palec. “Prejšnjo noč smo doživeli najbolj vetrovno nočno izmeno z močnimi plohami, ki so pršile v naše obraze, medtem ko nas je odpihnilo naravnost proti Barbadosu. Naredili smo našo največjo razdaljo do sedaj, 73 morskih milj. Slaba stran te dodatne hitrosti pa je poškodba mojega palca. Ko je Steve prišel, da me zamenja, sem držal veslo iz vode, medtem ko ga je on poizkušal namestiti. Ko sva to počela, je prišel val, veslo se je ujelo v vodo, potisnilo palec za sedež drsalca in naredilo pravo razdejanje iz njega. Al je bil povišan v zdravnika, saj sam nisem bil v stanju, da bi ga zakrpal. Uporabil je umetne šive (lepljivi trakovi, ki služijo namesto šivov), in to zelo lepo,” zapisal Osborne v blogu, ki so ga veslači pisali vsak dan.
Čoln je Medakova last, namerava ga poslati v Veliko Britanijo in ga prodati.
Zadnjo noč se jim je pokvaril desalinizator, naprava, ki morsko vodo predeluje v pitno. Na srečo se je to pripetilo zadnjo noč, tako da so lahko uporabili rezervno vodo. “Skoraj zagotovo bi lahko odpravili napako, če pa je ne bi uspeli, bi uporabili rezervni desalinizator,” je še povedal mladi kapitan za PN. VENČESLAV JAPELJ
