Marjetka Popovski: “Pozimi rada plavam sama”

IZOLA > Ko jo vprašamo, kaj naredi, preden gre v morje, razloži: “Ja, slečem si bundo, oblačila do kopalk in veselo zaplavam.” Ker rada plava, je začela pred petimi leti plavati tudi jeseni, pozimi in spomladi. “Nisem se obremenjevala z mnenji o učinkih plavanja v mrzli vodi. Raje sem poslušala svoje občutke, svoje telo.”

Vsakokrat, ko se je spustila v mrzlo vodo, si je rekla, kako je magično. Res pa je že tudi kdaj prišla do plaže in si rekla, da danes pa ni pravi dan. “Tudi prevelika utrujenost me odvrne ter močna burja in valovi. Narave ne gre izzivati!”

Sicer pa je zgodaj ovdovela, sin Kris je imel takrat sedem let, hčerka Katja pa pet. “Dolga leta sem bila mati samohranilka.” Sedaj sta oba otroka odrasla, imata 35 in 37 let, veselje pa so ji prinesli tudi trije vnuki in partner, s katerim sta skupaj skoraj 20 let.

Močne roke in veliko srce

Je diplomirana fizioterapevtka. “To delo sem s srcem in dušo opravljala neprekinjeno 38 let. Več kot četrt stoletja sem bila zaposlena v Domu upokojencev Izola.” Poklic fizioterapevtke jo je dobro pregnetel in izoblikoval. “Pogledati v dušo, srce in telo človeka, ki potrebuje pomoč, je mnogokrat težka naloga, ki zahteva veliko znanja, stalnega izobraževanja ter močno telo, spretne roke in veliko srce.”

Ves čas se je zavedala, da tudi prijazen odnos in lepa beseda zdravita ter delata bolnike oziroma

stanovalce doma srečne in zadovoljne. “Včasih so lepe besede in prisrčen stik vredni več kot pest zdravil.” In več ko je ljudem dala, več je dobila. “Na tisoče hvaležnih pogledov in prijaznih besed ter stiskov rok sem dobila,” se spominja. To jo je osrečevalo. Ker je čutila, da sta tudi pesem in glasba zdravilni, je to vnesla v svoje vsakodnevno fizioterapevtsko delo. Že pred 30 leti je ustanovila domsko pevsko skupino Val morja ali Marinaio bend.

“Prepevali smo vse, kar smo znali, igrali mnoge inštrumente, snemali avdiokasete, zgoščenke in videospote. Prepevali smo skupaj s svojci in tudi zaposlenimi, tako na domskih prireditvah kakor občinskih.” S pesmijo so gostovali po številnih istrskih krajih in zamejstvu.

Poslanstvo petja

Poje že od malega. “Biti pevka in s pesmijo potovati med ljudi jemljem skoraj kot svoje poslanstvo.”

Verjame v staro ljudsko pesem, ki pripoveduje o življenju, navadah, običajih ljudi, ki so živeli pred nami. “Tako v našo ištrijansko kakor v mnoge druge ljudske pesmi z vseh koncev Slovenije, pa tiste spevne starograjske drugih narodov in starodavne sevdalinke.” Rada poje tudi pesmi upora, revolucionarne in partizanske pesmi. “Kot Primorka sem še posebno občutljiva za fašistično zatiranje Primorcev v obeh svetovnih vojnah in v obdobju med njima.”

Petje jo je zaneslo na številne odre Slovenije, nastopala je sama ali s svojo skupino. S kitaro in pesmijo pa je gostovala tudi marsikje po Evropi in celo v daljni Avstraliji.

Zaljubljena v morje

Družina ji pomeni največ. Veseli jo tudi delo na zemlji, pa sprehodi v naravi. Zaljubljena je v morje. “Daje mi občutek neskončnosti. Kadar zrem vanj, slišim tudi tišino in mir v sebi.”

Življenja se veseli in čuti, da še vedno zori. “Dano mi je, da sem tu, in sem hvaležna vsem svojim prednikom od Tirolske, preko slovensko-makedonske krvi, tja do Grčije … Dali so mi nekaj čudovitega: čutnost, vzdržljivost, delavnost, voljo in temperament.”

Za konec še pove, da se nikoli ni borila za materialne stvari ali denar. Starša sta jo naučila delati, pa skromnosti in hvaležnosti. “Hvaležna sem, da sem, kakršna sem, in da lahko s pesmijo razveseljujem sebe in druge. Hudo pa mi je za vse, ki so za svobodno življenje in mir prikrajšani,” sklene Marjetka Popovski, ki ji je njena občina leta 2020 zaradi njenih številnih dobrih del podelila naziv ambasadorka Izole.