Mnogaja leta, Neža in Jernej!
Pred svati v narodnih nošah sta si včeraj v cerkvi na Tabru zaobljubila večno zvestobo Neža Milič in Jernej Kapun. Udeleženca tradicionalne Kraške ohceti s tem ohranjata to največjo etnološko prireditev Slovencev v Italiji živo na najbolj neposreden način.
COL > “Danes smo se tu zbrali, ker se poročita Neža Milič iz Zagradca in Jernej Kapun iz Proseka. Hvalevredno je, da sta v narodnih nošah, skoraj enako pomembno pa se mi zdi, da imata lepi slovenski imeni, kar žal ni več pravilo med vajinimi rojaki,” je Anton Bedenčič, vikar tržaškega škofa za Slovence, včeraj v “njegovi” cerkvi na Tabru nagovoril zbrane ob letošnji Kraški ohceti.
Ob nočnem dežju, ki je razredčil vrste svatov v nošah - med samim obredom in po njem pa se je prikazalo sonce - pa je bila tudi letošnja izvedba ohceti dokaz, da slovenski jezik še živi tudi med mladimi rojaki na Tržaškem, ki so ponosni na oblačilno kulturo. Italijani na Tržaškem namreč nimajo noš, tiste rdeče niti, ki Slovence na Tržaškem vsako drugo leto konec avgusta znova in znova poveže v eno skupnost.
Pesem Mnogaja leta, ki jo je mladoporočencem zapel cerkveni zbor ob izhodu iz cerkve, pa je orosil očesa obema. “Celotno štiridnevno dogajanje, od fantovščine in dekliščine ter zadnjega plesa v ledih stanu do podoknice, prevoza bale in tega obreda, vse po dogajanju izpred sto in več let, naju je še dodatno povezalo. Zelo sva zelo srečna, da sva letošnji par Kraške ohceti,” sta Neža in Jernej strnila misli takoj po obredu.
BOGDAN MACAROL
