Mojca Mavec bo abrahama dočakala sredi južnoafriške divjine
Televizijska voditeljica in svetovna popotnica Mojca Mavec zna življenje zajemati z veliko žlico, ker še vedno tako prekipeva od mladostniške energije, pa je zelo težko verjeti, da bo 24. oktobra dopolnila 50 let.
SLOVENIJA > Z bližajočim se abrahamom se sicer ne obremenjuje, ravno nasprotno. “Počutim se pomirjeno. To so leta, ko se koščki v življenju tako lepo sestavljajo. Ko bolj razumeš svet. Ko postajajo ljudje okoli tebe vljudnejši, zaupljivejši. Nenadoma ni več toliko prerivanja in komolčenja,” opaža Mojca, ki bo sicer na svoj osebni praznik daleč od svojih najbližjih, saj bo s skupino Slovencev, ki jih bo peljala v Južno Afriko, tisti dan štiri ure stran od Johannesburga, sredi divjine, kar pa se ji zdi najlepše darilo. Od materialnih stvari pa je bila v svojem življenju najbolj vesela babičinega prstana iz družinske dediščine ob koncu osnovne šole.
Strastna gurmanka in enologinja
“Morda tudi zato, ker je bilo prvo dragoceno darilo v mojem življenju. Pa tudi zato, ker je bila moja babica tako lepa, topla oseba. In imela je rojstni dan konec junija, ko so dozorele gozdne jagode. To je do danes vonj mojega otroštva. Gozdne jagode s stepeno smetano v veliki stekleni skledi,” se spominja Mojca.
Njihova družinska slavja še vedno potekajo za polno mizo, za katero si delijo najljubše jedi. Žal pa ob njej ni več njenega očeta. “Oče je bil motor vsake zabave. Z njegovim odhodom se zdi, da je res konec nekega obdobja,” ugotavlja voditeljica. Na srečo pa ji ob strani vedno stoji sestra Zarja, nepremičninska agentka, s katero sta zelo povezani, skupaj pa urejata tudi arhiv vina doma na Krasu. Mojca je namreč tudi sommelierka. S sestro sta dogovorjeni, da z vsakega potovanja prineseta nekaj za vinsko klet. Steklenica vipavskega zelena, šipona iz Jeruzalema ali rebule, kraljice briških vinogradov, pa je vedno tudi v Mojčinem kovčku ob odhodu iz domovine. “Toliko zgodb in tradicije je v steklenici slovenskega vina, da jo vedno rada prinesem tudi tujcem. Valter Kramer in Ana Roš sta zagotovo zaslužna za to, da so tudi slovenska jantarjeva vina zaslovela po svetu. Z Valterjem sva sodelovala tudi pri pripravi filma o oranžnih oziroma jantarjevih vinih, ki ga bo, upam, kmalu predvajala tudi TV Slovenija,” napoveduje Mojca.
Rada je v nenehnem pogonu
Sama je na njej začela delati že v najstniških letih, ena njenih najljubših oddaj pa je popotna Čez planke, saj združuje dve izmed njenih največjih ljubezni: potovanja in kamero. “Všeč mi je, da se lahko premikam. Če bi bilo po moje, bi bilo življenje vožnja z vlakom. Tu se dobro počutim, tu bom izstopila. Ali pa, ne, to ni zame, kdaj gre naslednji vlak? Všeč mi je, da imamo možnosti v življenju, ne pa da je vse dokončno, udobno in varno. Mnogo ljudi živi na videz urejeno življenje, pod preprogo pa skriva vse živo,” poudarja Mavčeva, pri tem pa priznava, da tudi pri njej kdaj leti perje, samo bolj na hitro in na kratko.
“Nisem tip, da bi kuhala mulo in zamere. Zagrenjenost povzroča bolezni. In gube veliko prezgodaj. Veste, kaj je najučinkovitejši recept, če te kdo razjezi? Jaz si najprej skuham kavo. To je ravno prav minut, da se oblaki razkadijo in da začneš spet misliti premišljeno. Slaba volja se poleže še prej, kot se shladi skodelica kave,” razkriva Mojca, ki je trenutno v Apuliji, kjer uživa v kulinaričnih dobrotah, kot so capocollo, fižol s cikorijo in orecchiette, to, da se ji to nikjer ne pozna, pa pripisuje hoji in teku ter prehranjevanju po znameniti dieti JPM (jej pol manj, ne bodi požrešen). “Življenje je lepo, če si privoščiš vsega po malo,” je namreč prepričana Mojca.
