Mož, ki zmore spremeniti pogled na svet
Skupina mladih privržencev motorjev s Cerkljanske je na srečanju somišljenikov na Braču spoznala Iana Coatesa, Angleža, ki se je leta 1999 odpravil s svojo hondo Africa Twin na trimesečno pot po svetu in na njej ostal do danes. Minuli teden so ga gostili v Laharnu, kjer smo mladeniču pri 68 letih zastavili nekaj vprašanj.
LAHARN> Štirje mladi motoristični zanesenjaki - Mitja in Nives Bitežnik, Boštjan Trpin in Andreja Rejec pri dobrih dvajsetih in nekaj desetletij starejši popotnik po svetu Ian Coates, po duši seveda vrstniki, so si na domu Trpinovih dali opraviti s svojimi jeklenimi konjički. Kakopak je izdatno obložena honda Africa Twin, ki je s Coatsem v sedlu v minulih 12 letih pustila za seboj za zgodovino rekordnih 300.000 milj na vseh celinah zemeljske oble, zbujala globoko spoštovanje.
Ko se štirje meseci raztegnejo na 12 let ...
Med motoristi malikovana honda je na srečanju motoristov na Braču zakrivila tudi srečanje mladih zakoncev Bitežnik z njenim lastnikom. Postavila sta se obnjo za spominski posnetek, ko je pristopil ne le za motoriste legendarni, zgovorni in nadvse preprosti Coates. Nekaj tednov pozneje, ko je v zajetno popotno malho dodal vse države, ki so nastale iz bivše Jugoslavije, se je oglasil pri mladih in iz njihovega doma odkrival Cerklajnsko.
“Ali veste, da sem se včeraj na poti iz Cerknega v Laharn izgubil? Tako privlačni, zeleni so ti hribi. Spominjajo me na prelepo Novo Zelandijo,” je začel pogovor. “Izgubil” se je od leta 1999, ko je ženo Judith v Hebden Bridgeu v angleškem Yorkshiru obvestil, da se odpravlja na trimesečno pot po svetu in na njej ostal do danes. “Ker je svet lepši, kot ga vidimo z domačega naslonjača, ker so v njem boljši ljudje, kot si danes upamo in smemo predstavljati in ker je svoboda čez vse,” je povedal Coates, ki je medtem spletel na tisoče prijateljskih vezi, se v vseh najhujših razmerah počutil varnega in se preprosto prepustil navdihu. Zlasti povsod tam, najsi bo v afriških, azijskih in južnoameriških vojnih razmerah, v saharskih nevihtah, hribih, gorah in morjih, kjer je njegova edina vez s civiliziranim svetom (mobitel) odpovedala. “Nikjer in nikogar se nisem bal. Izogibam se le velikim mestom,” je bil odkrit Coates.
“Just do it!”
“Kot mehanik sem v svoji delavnici trdo delal po 12 ur na dan, polnih 40 let in splačalo se je,” je dodal in izdal, da skrivnost njegovega popotništva še zdaleč ni v gorah denarja.
Živi nadvse preprosto, najraje pod zvezdami, v šotoru ali pri prijateljih. Je pa zadovoljen, da je njegova družina preskrbljena in da jo je prepričal, da se tudi sam v svetu dobro znajde.
Žena Judith, ki se mu občasno pridruži, a ne na motorju, ga razume. Sam se je v Anglijo za nekaj dni vrnil le lani, ko mu je potekel potni list in je potreboval nova očala. In takrat se je prvič srečal s tremi pravnuki.
Zdravstvenih težav, z izjemo visokega krvnega pritiska, ker rad zanemari zdravila, nima. Sam je najboljši zdravnik tudi svoji izjemno vzdržljivi hondi.
“Just do it,” je ob vsem skupaj njegov edini nasvet vsem, ki sanjajo o svetu, a popotnih želja ne upajo uresničiti. Ali jih bodo njegovi mladi gostitelji, nam minuli teden še niso znali povedati. Da jih je srečanje s Coatsem obogatilo in v marsičem spremenilo njihov pogled na svet, pa so si bili edini. Tako kot so si enotni v svojem brezmejnem motorističnem zanesenjaštvu in svobodnim doživetjem, ki jim ga to ponuja.
V teh dneh so se ločili. Mladi so jo iz Laharna ubrali na sever Nemčije, Coates po Sloveniji, Italiji, Švici ... Če seveda medtem ni spremenil svojih načrtov, kar sicer počne ves čas. Vsekakor se bodo še srečali. Coates, ki mu je 12 let minilo, kot bi mignil, še ne misli odnehati.
SAŠA DRAGOŠ
