Na buče in vino pa še v angelsko mesto
Tokrat so PN svoje zveste naročnike in bralce z agencijo Avrigo popeljale v Prlekijo in angelsko mesto Varaždin. Ker je zelo lepo in ima avstro-ogrski pečat, mu pravijo tudi mali Dunaj. Turistični vodnici Alenka Pavlica in Zdenka Kompare pa sta nas že na začetku podučili, da se pravilno naglašuje na drugi črki “a” in ne prvi. Zanimiva sta bila tudi obiska oljarne v Središču ob Dravi in zidanice Malek v Jeruzalemskih goricah.
SREDIŠČE OB DRAVI, VARAŽDIN, JERUZALEM> V 110 let stari oljarni v Središču ob Dravi nam je takoj butnil v nos sladkoben vonj po praženih bučnih semenih. Zmlete pražijo do 35 minut in zatem dvakrat stisnejo v hidravlični stiskalnici. Preden olje pošljejo na prodajne police, ga le še 10 do 14 dni pustijo ležati v cisternah iz nerjavečega jekla.
Bučno olje zoper angino pektoris
Buče in bučno olje, bogato z vitaminom E, uporabljajo v prehrambeni in kozmetični industriji. Zavira staranje in angino pektoris, dobro dene koži in lasem. Obkladke iz bučnega mesa priporočajo pri sončnih opeklinah in zlomih. Če bučnic ne pražijo, pa dobijo hladno bučno olje, ki je po okusu bolj podobno olivnemu. Za liter olja potrebujejo semena kar 33 buč gobic, dobro posušenih. Imeti smejo le devet odstotkov vlage, kar jim letos predstavlja precejšen izziv, saj so polja polna vode.
Starejši od Berlina?
Varaždin, glavno mesto nekdanje Kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmacije, ima daljšo pisno zgodovino kot Berlin, nam je povedal lokalni vodnik. Prva pisna omemba mesta sega v leto 1181.
Požar leta 1776 pa je botroval selitvi državnih institucij v Zagreb, ki je, tako kot Gradec, status svobodnega mesta dobil za Varaždinom. V 16. stoletju je imel protestantsko in katoliško tiskarno, leta 1636 je dobil gimnazijo. Turki so proti Dunaju prodirali prav prek Varaždina, ki pa je zaradi obzidja ostal neosvojljiv.
Obzidja zdaj ni več videti, mesto pa se lahko pohvali z “gradom mrtvih”, pokopališčem, ki zaradi bujnega zelenja bolj spominja na park. S 60.000 grobovi, v enem počiva zgodovinar Krešimir Filić (1891-1972), prekaša “grad živih” s 50.000 prebivalci. Ima francoski in angleški del, obeležje 1. svetovni vojni ... Nekatere spomenike in kipe so izklesali slovenski kiparji.
Od si bona do šipona
V več kot 300 let stari zidanici Malek so nam razkrili, da ima belo vino šipon manj kot devet gramov ostankov sladkorja. Ime so mu nadeli francoski vojaki, ki so ga opisovali kot zelo dobrega, “si bon”. V zidanici lahko hranijo sedem milijonov litrov vina. Slovenija ga proizvede več kot 100 milijonov litrov, svetovno povprečje pa so zgolj trije litri (svetovna vinska proizvodnja znaša 50 milijard litrov). Sami se lahko pohvalijo s 650 hektarji vinogradov predvsem belih sort. 1,5 milijona litrov rdečega vina pridelajo v Makedoniji. Grozdje trgajo ročno. Sto zaposlenim v vinogradih se pridruži še 200 najetih delavcev za trgatev. V poldrugem mesecu ali dveh potržejo po 80 kilogramov grozdja na uro. Ker so sredi trgatve, ocenjujejo, da se jim letos zaradi moče obeta 40 odstotkov manjša bera kot običajno.
MIRJANA CERIN
