Nabrežina, prestolnica piva
Na prvi poletni dan leta 1999 je takrat komaj 20-letni Danijel Lovrečič v središču Nabrežine, kjer je bila prej družinska gostilna, odprl pivnico Bunker. Danes je to šolski lokal, eden od treh v vsej Italiji, kamor se hodijo gostinci učiti o skrivnostih piva, predvsem pa o tem, kako se ga pravilno natoči in h kateri hrani gre katero pivo.
NABREŽINA>“Sem velik ljubitelj piva, zdaj še večji kot takrat, ko smo odprli Bunker,” pripoveduje Danijel Lovrečič iz Nabrežine. Pravi, da ga je pivo pogosto pikalo v ustih in napihovalo v želodcu. Ko je na nekem sejmu videl, kako pravilno natočiti pivo in kakšen užitek takšna pijača ponuja, se je odločil, da v družinski gostilni uredi pivnico, kjer bodo pivo stregli tako, kot je treba. “Nov koncept lokala je bil šok za Nabrežince. V njem nismo ne takrat ne zdaj ponujali vina, kar je za Kras zelo nenavadno. A sem vztrajal in se je obneslo,” pojasnjuje, medtem ko prisrčno pozdravlja goste, ki takoj po večernem odprtju lokala ob 18. uri vstopajo vanj.
Pivnica Bunker je v središču Nabrežine. Ponujajo sedem različnih točenih piv, 130 piv v steklenicah in 600 viskijev, konjakov, rumov in brendijev. K pivu ponujajo še domačo kraško hrano, bruskete, sendviče in pice, za kar skrbi Danijelova mama Darja. Pivnica je odprta med 11. in 2. uro, ob torkih je odprta samo sredi dneva, ob nedeljah pa si ne vzamejo popoldanskega odmora. Ob vikendih za mize priporočajo rezervacije, sprejemajo jih po telefonu 0039 040/200-228.
Kako odstraniti plin
Danijel je strast do piva preoblikoval v visoki profesionalizem. Postal je publican, pivski somelje, eden od osmih italijanskih ambasadorjev Heinekena in pomemben svetovalec, ki gostince po vsej Italiji uvaja v svet piva. “S kolegi jim predstavimo vse, kar se tiče piva, v ključno z organizacijo tovrstnega lokala. Najpomembnejše pa je pravilno točenje,” predstavi svojo vlogo.
“Ključno je, da gostu pivo postrežemo takšno, kot ga je zvaril pivovar. Pri tem moramo vedeti, da je v steklenicah oziroma sodčkih pivu dodan ogljikov dioksid kot konzervans, ki pa ga moramo med natakanjem odstraniti,da bo imelo pivo izviren, poln okus in plin ne bo eskpandiral v želodcu,” pojasni.
Pivo je torej treba postreči brez ogljikovega dioksida in s peno, kar velja predvsem za nemški (srednjeevropski) slog postrežbe. Ključno pri natakanju piva je, da je kozarec popolnoma čist, sicer se na prah in morebitne druge nečistoče na steni kozarca veže ogljikov dioksid. Zato je potrebno pred točenjem piva kozarec oprati, tudi če je čist. V Bunkerju ga nekajkrat potegnejo čez mokre ščetke in splahnejo v hladni vodi. Tako je temperatura stekla približana temperaturi piva, kozarec pa je pripravljen za natakanje.
Slogi točenja piva
Danijel predstavi tri prevladujoče načine točenja piva, ki so zrasli iz lokalnih tradicij, načina varjenja piva in njegovih lastnosti.
Belgijski slog. Pod kotom 45 stopinj natočijo tri četrtine kozarca, ga zravnajo, natočijo do vrha in nekoliko čez. Z lopatico odstranijo odvečno peno, v kateri je ves ogljikov dioksid. Zunanjost kozarca oplaknejo in ga postrežejo. Tako se toči belgijska, nizozemska in francoska svetla piva.
Nemški slog je domač v vsej srednji Evropi, tudi na Češkem, Slovaškem, v Avstriji in pri nas. V pokončno pod pipo postavljen kozarec natočijo pivo, dokler pena ne doseže vrha. Počakajo, da se pena spusti. Postopek ponavljajo, dokler kozarec ni poln, na pivu pa gosta pena, ki sega malce čez rob kozarca. Točenje traja približno sedem minut. “No, dandanes marsikje sklepajo kompromise pri tem načinu točenja, saj je potrpežljivost gosta pogosto na preizkušnji,” poudari Danijel.
Angleško-irski slog. Tamkajšnja piva - najbolj znano je guiness - ob ogljikovem dioksidu vsebujejo tudi dušik. Kozarec napolnijo do polovice. Počakajo, da se pena poleže in strdi, nato dotočijo pivo do vrha. V tradicionalnih pivnicah ne uporabljajo inertnega plina, temveč posebne zračne tlačilke. Pivo postrežejo z malo pene.
Za točenje piva iz steklenice Danijel priporoča podoben postopek kot pri nemškem slogu točenja.
Pivo za vse okuse
V Bunkerju ponujajo sedem vrst točenega piva in kar 130 piv z vsega sveta v steklenicah. V sodih imajo štiri belgijska piva, od tega dve pšenični, ki pa so različna od nemških, saj jih varijo z dodatkom pomaranče in koriandra, dve irski pivi, temno in rdeče, kar pivovar določi s stopnjo praženosti ječmena, in francosko lager pivo znamke Fischer, ki sodi v Heinekenovo družino pivskih znamk.
Med drugim Danijel ponuja vseh osem piv z zaščitno znamko Trappist, ki dokazuje, da gre za belgijsko samostansko pivo. “Od prodaje si menihi zaračunajo stroške, obdržijo nekaj denarja za preživetje, ostalo pa gre po dogovoru v dobrodelne namene,” o najbolj slavnih belgijskih pivih pove Danijel. Največja tovrstna pivovarna je Chimay, ki pridela 140.000 hektolitrov piva, kar je v primerjavi z velikanskimi pivovarnami zanemarljivo, saj samo italijanska veja Heinekena pridela 6 milijonov hektolitrov piva letno.
Državna prvakinja
Da je Bunker prava učna pivnica, dokazuje podatek, da se je kar pet Danijelovih sodelavcev lani uvrstilo v finale italijanskega prvenstva v točenju piva, naslov pa je pripadel Caterini Quinzi.
“Prepričan sem, da bi s pravilnim točenjem piva njegovo porabo precej dvignili, tako v Italiji kot v Sloveniji,” pravi Danijel, ki je od decembra razpet med Nabrežino in Ljubljano, kjer je v nekdanji vinoteki na Gospodarskem razstavišču odprl drugi Bunker.
Ko Danijel pripoveduje o spajanju piva s hrano, pojasni, da je zadeva nadvse podobna kot pri vinu in da je svet piva prav tako zelo širok in raznovrsten in da se najde pivo, ki bo lepa kombinacija s posamezno jedjo, tudi ribjo. Seveda pa mora biti ustrezno pivo pravilno natočeno v pravšnji kozarec. SAŠO DRAVINEC
