Naj vas zelena barva ne zavede: preverite vsebnost pistacij
Pistacije so oreški, ki veljajo za enega najbolj priljubljenih prigrizkov na svetu, vse pogosteje pa jih najdemo tudi v namazih, čokoladah, rogljičkih in celo na picah. Je tudi vas zajela dubajska mrzlica? Se ne morete upreti dubajski čokoladi ali pistacijevemu namazu?
Pa veste, kako izbrati dobrega? Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) svetuje, na kaj morate biti pozorni.
Podobni, a tako drugačni
Pistacijevi namazi na policah trgovin so si na prvi pogled precej podobni, a ob branju označb hitro postane jasno, da so med njimi nezanemarljive razlike.
Višja cena ne pomeni več pistacij.
Ključna je vsebnost pistacij, ki se lahko giblje od 13 do 100 odstotkov.
Med 18 pregledanimi izdelki sta le dva narejena izključno iz pistacij.
Vsi preostali vsebujejo še druge sestavine, kot so rastlinske maščobe (najpogosteje palmova in sončnična), mleko v prahu, sladkor in različni dodatki, ki vplivajo na okus, teksturo in trajnost izdelka.
V povprečju kilogram pistacijevega namaza stane okrog 36,5 evra, a cene med izdelki močno nihajo in ne vedno v sorazmerju z deležem pistacij.
Pistacijev namaz ali namaz s pistacijo?
Pri izdelkih z majhnim deležem pistacij se upravičeno zastavlja vprašanje, ali je poimenovanje “pistacijev namaz” ustrezno, saj ti oreški niso glavna sestavina, temveč le ena izmed mnogih. V takih primerih bi bil po mnenju ZPS izraz “namaz s pistacijo” bolj pošten in informativen za potrošnika.
Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so pojasnili, da izraz pistacijev namaz za izdelek, ki je narejen iz manj kot 50 odstotkov pistacij, ni v nasprotju z zakonodajo. Potrošniku svetujejo, da se glede sestave informira s seznama sestavin, saj mora biti delež vseh sestavin, ki jih vsebuje ime živila, na samem izdelku jasno naveden.
Barva ni vedno odraz vsebine
Pri izbiri pistacijevega namaza naj vas ne zavede intenzivna zelena barva, saj je ta lahko posledica sestavin, kot sta spirulina in klorofilin (E141), ki izdelek obarvajo zeleno, in ne večjega deleža pistacij. Po drugi strani pa imajo 100-odstotni pistacijevi namazi lahko rjavkasto barvo, ki je naravni odtenek zmletih pistacij brez dodatkov.
Od kod prihajajo pistacije?
Največ pistacij pridelajo v ZDA, Iranu in Turčiji. Te tri države so v sezoni 2024/25 prispevale kar 93 odstotkov svetovnega pridelka. V Evropski uniji pridelamo le okrog tri odstotke svetovnega pridelka, zato zaradi vse večjega povpraševanja večino pistacij uvozimo.
Le osem od 18 namazov ima na embalaži zapisano poreklo pistacij, večina jih uporablja navedbo “izven EU” ali celo “EU/izven EU”, kar za potrošnika ni informativno. Bolj jasna navedba porekla, a vseeno premalo točna, “EU”, je le na izdelku Sportness (dm).
ZPS svetuje: uživajte jih zmerno
Pistacije so izjemno hranljive, saj vsebujejo veliko nenasičenih maščob, prehranskih vlaknin, beljakovin ter številne pomembne vitamine in minerale. Vendar ne smemo pozabiti, da so tudi energijsko zelo bogate, že ena pest lahko vsebuje okrog 150 kcal (600 kJ). Sicer so odlična izbira za malico ali popestritev jedi, a jih je smiselno uživati v zmernih količinah.
