Najbolj brani avtorji in zgodb(ic)e leta

Čeprav so se neizogibno prikradle med najbolj brane, smo iz spletne analitike načrtno odstranili vse objave, povezane s covidom-19, česar nam, verjamemo, ne boste zamerili. Prav tako smo umaknili objave o usodnih prometnih nesrečah in drugih tragedijah, ki jih je prineslo leto 2021. Že pregovorna uspešnost rubrike črna kronika pri nabiranju klikov se kajpak ne spreminja, čeprav bi si v resnici želeli, da bi jo izpodrinile dobre, pozitivne zgodbe. Takšne, v katerih imajo glavno besedo inteligentni, sočutni, prijazni, inovativni in uspešni Primorke in Primorci.

Atiju se je utrgalo na plaži, mamici pa v avtu

Tako kot lani se pod najbolj brano kolumno in obenem absolutno najbolj klikano objavo na naši spletni strani tudi letos podpisuje Andraž Gombač. Njegova julijska kolumna z naslovom Atiju se je utrgalo na plaži, mamici pa v avtu o prizorih, ki nas v nenormalnih časih vračajo v koordinate običajnega, vsakdanjega življenja, je pritegnila več kot 300.000 ogledov. Njegova je tudi druga najbolj brana kolumna letošnjega leta - prav tako s poletnimi dogodki navdahnjen zapis z naslovom Zvočnik na plaži, skoraj pretep in še nekaj prstov.

Kje pa olimpijske igre spremlja Aleš Hojs?

Tako je Antiša Korljan naslovil tretjo najbolj brano kolumno leta. V njej je ob slovenskih olimpijskih uspehih v Tokiu ponudil razmislek o odnosu med politiko in športom ter o položaju medijev. “Če kdaj, se namreč v primerih velikih športnih uspehov izkaže, kako nepogrešljivi so mediji pri njihovem spremljanju, in kako obrobno vlogo pri vsem skupaj v resnici igra politika,” je zapisal ter se obregnil ob aktivno pozivanje ministra Hojsa k neplačevanju RTV naročnine in ob politično-športni turizem ministrice Kustec.

Dan, ko se je zdelo, da se bo nebo na široko razprlo

“Te dni, septembra 2021, berem vesti o lobistih, ki so pošiljali najrazličnejše račune onkološki bolnišnici in pri tem za svoje pokritje iskali objem vodilnih politikov. Razumel bi, da bi v svojih poslih prekomerno služili z bankami, polnimi profitov in nenehnih državnih dokapitalizacij. Toda jemati bolnišnici, ki zdravi najbolj občutljive bolnike, je zavržno dejanje.” Tako je Borut Šuklje sklenil kolumno, v kateri je skozi lastno izkušnjo zdravljenja raka okrcal bogata farmacevtska podjetja, ki povečujejo svoje profite na račun zdravja onkoloških bolnikov.

Lažejo, nesramno lažejo

Napad na Petra de Vriesa, ki je bil na Nizozemskem sinonim za raziskovalno novinarstvo, je bil v začetku julija za medijsko strokovnjakinjo Sandro Bašić Hrvatin iztočnica za oster zapis o sovraštvu, lažeh, manipulacijah in grožnjah tistih, ki se skrivajo za domnevno neomejeno svobodo izražanja. “V svinjski državi vladajo tisti, ki niso sposobni brzdati svojega svinjskega jezika. Najhuje je, da jim mediji kar ponujajo odprto platformo za nekaznovano svinjanje,” ni ovinkarila, medije pa pozvala: “Ali ni že skrajni čas, da nas ne obravnavate več kot čredo neumnih posameznikov?”

Za delavstvo drobtine, za vodilne potica

Tako je o nepravičnem deljenju korona dodatkov v svoji marčevski kolumni zapisala Jasna Arko: “Namesto da bi najvišje dodatke dobile medicinske sestre na kovidnih oddelkih, ki so dneve in noči prebedele pri težko bolnih okuženih v umetni komi, je vlada najvišje dodatke razdelila med vodilne - predstojnike, višje svetnike, svetovalce, tudi tiste, ki sploh niso bili v nevarnosti. Podobno je v trgovinah in javni upravi. Vse to je dokaz, da je slovensko delavstvo za to vlado vredno le drobtin, vodilni pa potice. Nekateri 'naši' še pečenke.”

Bog nam obvarji Ljudmilo Novak

Ob objavi javnega pisma, v katerem je Ljudmila Novak v svojem dostojnem slogu ostro obračunala z vladajočo stranko in z njo povezanimi mediji, je Vesna Humar v kolumni zapisala: “Kar nam je dala Ljudmila Novak, ni nova ideološka drža. Ženska nam je dala edino, kar nas lahko reši: malo dostojnosti. Dovolj, res, dovolj z diskurzom o psihopatih in levih fašistih, z bagri, z manipulacijami in aferami. Dovolj politike, ki šestnajstletnikom prepoveduje imeti svoje mnenje. Dovolj tega sveta, v katerem se z nekom lahko samo strinjaš ali pa ga udariš s kolom po glavi. Ta svet ni dober svet.”

Kaj je novega glede višine pokojnin in pogojev za upokojevanje

Med najbolj branimi vsebinami na spletu se vsako leto že tradicionalno znajdejo informacije v zvezi z upokojevanjem in pokojninami. Poglejmo nekaj novosti, ki bodo glede tega veljale v letu 2022. Moškim se bo starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe odmerila v višini 61,5 odstotka od pokojninske osnove. Zahtevana starost za pridobitev pravice do vdovske pokojnine pa bo za vdovo oziroma vdovca znašala 58 let, kar je pol leta več kot letos.

Pokojninska novela, ki se uporablja od 1. maja, je na novo določila najnižjo pokojnino, in sicer v višini 29,5 odstotka od najnižje pokojninske osnove, kar od 1. maja znaša 279,56 evra.

Kot pokojninska doba brez dokupa se od 1. novembra šteje tudi obdobje prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje po 1. januarju 2013, če je bila oseba prostovoljno vključena v to zavarovanje že prej. Pokojnine se bodo prihodnje leto redno uskladile po sistemskem zakonu, kar pomeni, da bodo usklajeni zneski izplačani skupaj s februarskimi pokojninami konec februarja. Višina uskladitve naj bi po napovedi pokojninskega zavoda znašala približno štiri odstotke. O izredni uskladitvi pokojnin pa še ni dokončne odločitve.

Letni dodatek bo izplačan z junijskimi pokojninami in bo znašal od 140 do 450 evrov. Najvišji znesek bodo prejeli tisti s pokojninami do 570 evrov.

Sredi Nove Gorice se je nenadoma udrla cesta, avto je obtičal v zevajoči luknji

Prizor, kakršen se je 9. avgusta izrisal pred očmi Novogoričanov, res ni vsakdanji. Nič čudnega torej, da je bila vest o nenavadni nezgodi na Erjavčevi ulici, med najbolj branimi. Sredi ceste tik pred maloobmejnim prehodom so se nenadoma namreč tla dobesedno udrla, presenečeni voznik, ki je ravno v tistem trenutku peljal po cesti, pa se zevajoči luknji ni uspel izogniti in je z avtom obtičal v njej. Poklicna gasilca sta vozilo povlekla iz luknje, delavci Komunale pa so preprečili, da bi se vanjo zvrnil še kdo.

Italijanski didžeji niso prišli do Paga, pred tragedijo jih je rešila ograja

Uničen avto ob robu ceste, kombi brez prednjih koles na odbojni ograji in več kot 20 paničnih ljudi na cesti je bil prizor, na katerega so 11. avgusta pri Obrovu naleteli gasilci in policisti. V trčenju se je poškodovalo šest ljudi, k sreči samo ena oseba huje. Voznika in potnike v kombiju je pred tragedijo rešila ograja. Vsi vpleteni v nesrečo so bili italijanski državljani. Z avtom se je s Hrvaške proti domu vračala tričlanska družina, s kombijem pa so se na delo proti Zrćam na Pagu vozili didžeji iz Trevisa.

Koper je poleg mestne plaže in kopališča v Žusterni dobil novo plažo na nasipu

Mestni plaži Mokra mačka in kopališču v Žusterni se je letos pridružila plaža na nasipu novega urbanega obmorskega parka med Semedelo in Žusterno. Med kopalci je takoj postala hit, s čimer se je nekoliko zmanjšal naval na ostali dve kopališči. “Kapo dol za to, kar vam je uspelo narediti na tem nekoč zanemarjenem območju,” smo v poletni reportaži zapisali mnenje obiskovalke iz Maribora. Plaži sicer manjka še nekaj infrastrukture, ki pa naj bi bila nared do začetka naslednje kopalne sezone.

Tri primorske gostilne so uvrščene med 500 najboljših na svetu

V Parizu so konec novembra objavili La Liste, lestvico 1000 najboljših restavracij na svetu. Na vrhu je že peto leto zapored Guy Savoy iz Pariza, iz Slovenije pa je na lestvico uvrščenih enajst restavracij oziroma gostiln. Najvišje uvrščena slovenska restavracija je pričakovano Hiša Franko iz Starega sela pri Kobaridu kuharske mojstrice Ane Roš (na fotografiji). Med prvih 500 restavracij sveta pa sta uvrščena še Pri Lojzetu Tomaža Kavčiča z Zemona in Dam Uroša Fakuča iz Kromberka.

Marko Brecelj na svoj 70. rojstni dan o zadnjih prgiščih smisla

Čeprav skrhanega zdravja, je Marko Brecelj ob svojem 70. rojstnem dnevu, ki ga je praznoval 30. aprila, sprejel vabilo Andraža Gombača h krajšemu pogovoru. Tako je razmišljal o resničnosti in prihodnosti: “Moji sedemdesetletni predsmrtni ostanki resničnost občutijo kot mrak, ki se gosti, prihodnost pa kot Pot v Nikamor. Zadnja prgišča smisla se nahajajo v naših človeškostih. Od tam je treba zajemati in se ogibati znucanim oziroma zlorabljenim oblikam. Zmožen napisati močno pesem je samo tisti, ki je zmožen ljubiti.”

Med hekerji zakrožila ukradena baza podatkov facebookovih uporabnikov

V začetku aprila se je na hekerskih forumih pojavila datoteka s podatki 533 milijonov uporabnikov facebooka, med njimi je bilo 229.039 uporabnikov iz Slovenije, tudi s Primorskega. V slovenski datoteki Slovenia.tx je bilo najmanj 1622 tistih, ki so kot kraj bivanja navedli Novo Gorico, in najmanj 2945 uporabnikov iz Kopra. Predstavniki Facebooka so potrdili, da gre za podatke, ki so bili zlorabljeni zaradi napake na njihovih strežnikih, ki se je godila že avgusta 2019 in so jo kmalu zatem odpravili.

Naj doseg na facebooku - obisk skrivnostne jadrnice Sailing Yacht A

Statistika uspešnosti naših objav na facebooku kaže, da smo največ uporabnikov dosegli 13. decembra s člankom Denisa Sabadina, naslovljenim Skrivnostna velikanka vedno bolj skrivnostna. Seveda govorimo največji zasebni jadrnici na svetu, 134-metrski Sailing Yacht A v lasti ruskega milijarderja Andreja Meljničenka, ki je bila od konca novembra do 21. decembra v gosteh v slovenskem morju, nakar je odplula (domnevno na popravilo) v tržaško ladjedelnico. Visokotehnološka trojambornica je z nenavadnim dizajnom, ki si ga je omislil francoski industrijski arhitekt in oblikovalec Philippe Starck, delila javnost na občudovalce in grajače, vsi po vrsti pa so jo lovili v svoje fotoobjektive in z njo polnili družbena omrežja. Ali je ves ta čas zgolj čakala na vplutje v tržaško ladjedelnico ali pa je tu bila še s kakšnimi drugimi nameni, pa je kljub našim vztrajnim poskusom, da pridemo do verodostojnih informacij, ostalo nepojasnjeno.

Naj doseg na instagramu - sprejem koprskih olimpijskih junakov

Po zaključku olimpijskih iger v Tokiu so se v avgustu po Sloveniji vrstili sprejemi olimpijskih športnih junakov. Bučno, kot se spodobi, so jih pozdravili tudi v Kopru, kar je v zgornjo fotografijo, rekorderko po všečkih na našem instagram profilu, ujel fotograf Tomaž Primožič iz agencije FPA. V spremstvu navijaških skupin so se po mestu sprehodili košarkarja Vlatko Čančar in Gregor Hrovat, kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janič ter jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol, ki jih je na Titovem trgu pričakala pisana množica športnih navdušencev. Nič manj veselo ni bilo tistega dne niti v Idriji in Postojni, kjer so pripravili sprejema v čast preostalima dvema članoma košarkarske reprezentance s Primorske. V Idriji so sprejeli Luko Rupnika in direktorja članske reprezentance Mateja Likarja, v Postojni pa so slavnostno pozdravili svojega olimpijca Alekseja Nikolića in se z njim poveselili ob glasbi.