Najbolj brano na spletu v letu 2015

Nekateri naši članki so po spletnih poteh dosegli tudi tujino. Iz Kopra smo v svet poslali, denimo, zgodbo o časovni kapsuli, zazidani v steno stanovanjske hiše, po Balkanu pa je močno odmeval še en izmed izmed protestno-performerskih podvigov pionirja mehkega terorizma Marka Breclja.

1. Kako otrok vzbudi pozornost? Tako, da postane delinkvent.

Daleč največ zanimanja so spletni bralci Primorskih novic namenili intervjuju z antropologinjo Vesno Vuk Godina, ki smo ga objavili, ko je v javnosti še odmeval primer nasilja nad petošolcem v osnovni šoli v Desklah. S prijazno vzgojo, ki se odreka kaznim in avtoriteti, otrokom odrekamo možnost, da bi odrasli, in ustvarjamo posameznike, ki se posvečajo zgolj in samo lastnemu ugodju ter v okolju iščejo aplavz, občudovanje in potrjevanje veličastne podobe, ki jo imajo o sebi, je povedala antropologinja.

Takšni otroci igrajo družbeno igro, ki je odrasli ne razumejo in je predvsem ne obvladajo, kar se je zgodilo tudi v Desklah. “Odraslim vedno rečem, da morajo razumeti, koga imajo na drugi strani, kako ta oseba funkcionira, kako razume njihove stavke, in potem igrati isto igro, vendar modreje in pametneje. Zdaj pa jo ustanove, starši in učitelji igrajo precej manj spretno kot otroci,” je med drugim povedala v intervjuju. Prepričana je, da se bo ta vzgojna paradigma spremenila šele, ko se bo končal potrošniški kapitalizem. Torej sistem, ki tako vzgojene ljudi potrebuje.

2. Kaj boš dobil za novo leto?

Kolumne psihologa Aleksandra Zadela v prilogi 7. val vsakič naletijo na odličen odziv bralcev. Zapis z naslovom Kaj boš dobil za novo leto, ki smo ga objavili na pragu decembra, se je prebil na drugo mesto najbolj branih vsebin na naši spletni strani v letošnjem letu. V njem Zadel piše o obdarovanju otrok.

Tako pravi: “Če smo jih vprašali, kaj si želijo, potem domala vsi odgovorijo, da si želijo nekaj materialnega. In veliko staršev odgovor njihovih otrok zaskeli. Preseka denarnico. Preseže možnosti. Udari v dušo. Nekateri se pričnejo pogajati v slogu: 'Saj veš, koliko je otrok. Ne more vsem prinesti tako drage igrače. Daj, pomisli na kaj drugega. Česa si zelo želiš?' In potem zopet podoben odgovor na podobno ali enako vprašanje. Če ne razumejo, kaj jim želimo (do)povedati, nastopi napetost. Veliko staršev se potem priduša, češ, kaj vse si današnji otroci želijo, da nimajo nobene mere, da so celi potrošniki, da bi morali delati samo zanje in podobno. Nihče pa ne pomisli, da jih je sam napeljal k takšnemu razmišljanju.”

3. Telo nam govori, prisluhnimo mu

Bolečine v kolenu, visok krvni tlak, zgaga, slabosti, aritmija, mozoljavost, grizenje nohtov, astma, vrtoglavice ... To so lahko signali, ki nam jih pošilja naše telo, ko smo v odnosih z drugimi in s samim seboj nekoliko izgubili kompas, ko nismo v čustvenem ravnovesju. Neravnovesje pa naj bi pogostokrat izviralo tudi iz otroštva. O tem, kako razumeti govorico telesa, je septembra na delavnici na Belajevi domačiji v Kačičah pri Divači predaval specialist psihiatrije Klemen Rebolj.

“Kar je v trgovini denar, to je v odnosih pozornost,” je bilo njegovo osnovno izhodišče. Nazorno je pojasnil, kaj se dogaja z našim telesom, če ne dobivamo pozitivne pozornosti. Kot eno od motenj, ki se lahko pojavi, je navedel hipohondrijo, spregovoril je še o zgagi, težavah s kožo, škripanju z zobmi, grizenju nohtov in drugih znakih, ki nam jih pošilja telo.

4. Zastonjkarji, poberite se!

Tedanjemu direktorju Smučarske zveze Slovenije Juriju Žureju je marca pošlo potrpljenje. V čustvenem zapisu na družabnem omrežju facebook je povedal, kaj si misli o zastojnkarjih - torej o ljudeh, ki ga “žicajo” za vstopnice in druge ugodnosti. Tako je zapisal brez dlake na jeziku: “Spoštovani, prosim da mi nihče več ne piše, me ne kliče, ne kliče mojih staršev ali kogarkoli drugega za zastonj karte. Brezobraznost, kultura zastonjkarstva in popolno pomanjkanje občutka. Sms sporočila ob enih zjutraj, prikrite grožnje, vsi 'kao very important' in kličejo v imenu tega ali onega in bo za nas dobro, da damo, ker bo korist enkrat, ko bo to najbolj potrebno. Karta za korist v prihodnosti. Pa še za ženo, otroke, soseda in psa ... Vse to v časih, ko se je zveza komaj rešila prisilke in stečaja, ko nam država po osmih olimpijskih medaljah ni dala letos do sedaj še niti centa in ko so vas vse polna usta, kako podpirate šport, vam je tistih nekaj evrov preveč, da bi s tem podprli naše športnike in šport.”

5. Časovna kapsula je čakala v središču Kopra

Ena najzanimivejših zgodb, ki smo jih zapisali v letošnjem letu in ki je nato tudi zakrožila po svetu, je bila zgodba o pismu, ki je, zazidano v steno hiše Koprčana Iztoka Blaževiča, več kot sto let čakalo na najditelja. Skrbno zapečateno ovojnico je med obnovo našel zidar. Nekdanji prebivalec hiše v Zadružni ulici 1 Josip Ahtik je v pismu zajel duh časa, priložil pa mu je tudi fotografije svoje družine. Tako je za seboj pustil dokument časa z izjemno zgodovinsko vrednostjo. V pismu z datumom 7. maj 1907 je opisal politično situacijo v Sloveniji, ki je bila takrat del Avstro-Ogrske, ter politične barve Evrope in sveta. O Kopru pa je zapisal: “Kopar (Capris - Justinopoli - Capodistria) je dandanes laško mesto z okroglo 9000 dušami. Slovencev in sploh tazavednih Slovenov nas je okoli 1200 duš, a nezavednih oziroma že poitalijančenih pa okoli 3000.”

6. Samo v kislem telesu raste rak

Spletni bralci so z velikim zanimanjem prebirali tudi pogovor z Eriko Brajnik, avtorico knjige Probiotiki, imunski sistem in rak. Naturopatinja je med drugim pojasnila, zakaj trdi, da je vzroke vseh bolezni treba iskati v črevesju oziroma prebavnem traktu. “Evolucijsko gledano je prebavni trakt najstarejši organ, in lahko trdimo, da tam nastane 90 odstotkov vseh bolezni, ki jih poznamo. Naturopat išče prvi vzrok nastanka bolezni, in ta je vedno v črevesju. Tam se najprej zalomi, lahko že pri otroku. Absorpcija ne deluje pravilno, in potem se nekaj let neslišno razvija bolezen. Telo sicer kaže določene znake, kot sta diareja ali zaprtje, a temu ne posvečamo dovolj pozornosti. In potem poči. Pojavi se bolezen, ki je lahko artritis, lupus, psoriaza, rak in podobno.”

7. Ne odgovarjajte Alešu!

Po številu klikov se je na sedmem mestu znašlo opozorilo pred sumljivim elektronskim sporočilom s takšno vsebino: “Spoštovani, zanima me samo če velja sestanek za v ponedeljek ob 12:00? Lep pozdrav, Aleš.” Kdor je na to sporočilo odgovoril, je pošiljatelju potrdil, da je elektronski naslov aktiven in mu dal svoj IP naslov. V družbi SI-CERT so na poizvedbe medijev odgovorili, da ni šlo za virus oziroma poskus okužbe računalnika, prav tako ne za krajo gesel. “Kaj bo s podatki počel, je pa drugo vprašanje. Načeloma jih lahko uporabi za pošiljanje novih neželenih reklamnih sporočil, nenazadnje tudi za pripravo kakšnih bolj sofisticiranih napadov,” so še opozorili na SI-CERT.

8. Huda prometna nesreča Slavka Ivančića

8. julija se je v prometni nesreči v Luciji hudo poškodoval priljubljeni pevec Slavko Ivančić. Ko se je na skuterju peljal v krožišču pred lucijsko pošto, se je v krožišče z osebnima avtomobilom nepravilno vključeval italijanski voznik, ki je Slavku izsilil prednost. Poškodbe glave so bile zelo hude, njegovi najbližji, prijatelji in oboževalci so kar nekaj tednov trepetali za njegovo življenje. Po mesecu in pol se je Slavko na srečo naposled zbudil iz umetne kome, v kateri so ga zdravniki uspavali, da bi ga laže oskrbeli. Z rehabilitacijo se mu je povrnil govor, na obrazu pa mu znova sije nasmeh, ki ga je v začetku meseca v družbi žene Irene, kot kaže fotografija, delil s svojimi sokrajani, Portorožankami in Portorožani, na prižigu novoletnih lučk.

9. Brecljev performans, vreden 500 evrov in težak 120 kilogramov

Med deset najbolj klikanih vsebin leta 2015 se je v samo dveh tednih prebil umetniški protestni performans Marka Breclja z naslovom Štetje v jeseni. Brecelj se je 15. decembra v družbi somišljenikov odpravil v Banko Koper, in po nekaj težavah z varnostniki v samokolnico uspešno natovoril 120 kilogramov kovancev po en cent. Tovor, vreden 500 evrov, je odpeljal na Verdijevo ulico, kjer ga je “po nesreči” razsul pred vhodom v občinsko stavbo ter tako izrazil protest zoper šibko denarno podporo občine Društvu prijateljev zmernega napredka in festivalu Koperground, ki ga društvo priredi vsako poletje.

10. BrezSKRBNO otroštvo?

Spletne bralce je izjemno navdušila še ena kolumna izpod peresa psihologa Aleksandra Zadela. Z naslovom BrezSKRBNO otroštvo? je zlasti starše povabil k razmisleku o tem, zakaj smo iz šole in obšolskih dejavnosti danes naredili nepredstavljiv stres. “Zato, ker večina staršev svoje otroke vidi kot enega od projektov, ki bodo pokazali, kako uspešni so,” se glasi njegov odgovor. “Živimo v svetu, kjer se uspešnost človeka meri po zunanjih kazalcih; kvadraturi stanovanja ali hiše, v kateri živimo, kubičnih centimetrih avtomobilskega motorja, ki ga vozimo, oblekah, ki jih nosimo, telefonu, stanju na TRR ... in uspešnosti našega otroka v življenju,” je zapisal in priklical staršem v spomin besedna zveza brezskrbno otroštvo imela drugačen pomen kot danes.

11. Očetje vzgajajo na dve prestavi

S svojo pubudo, da mora biti vzgoja tudi v njihovi domeni, so vzbudili veliko zanimanja mladi očetje iz Ilirske Bistrice. Konec marca se jih je na predavanju specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki so ga sami povabili medse, zbralo približno trideset. Na vratih je pisalo: Mamam vstop prepovedan. Pobudnika predavanja Andrej Bergoč in Egon Zevnik sta o tem zakaj, se jima je zdelo potrebno pripraviti takšno predavanje, dejala: “Ker se je vzgoja preveč 'pobabila'. Postala je premehka, popustljiva, zadeve nam mnogokrat uhajajo iz rok. Včasih si je otrok, če je kakšno ušpičil, upal to povedati samo mami, ker je vedel, da mu bo oprostila, da ne bo povedala očetu. Danes lahko pove obema, ker ve, da se ne bo zgodilo nič. Sploh se ne boji, da bo oče ukrepal.”

12. Koprčana je v Torinu našeškala Madonna

Ko smo na spletu objavili vestičko, da se je na koncertu Madonne v Torinu na odru znašel postavni 26-letni Koprčan Andrej Bonin, se je kar vsulo klikov ter všečkov in komentarjev na družabnih omrežjih. Bonin je za Primorske novice povedal, da se je v koreografijo pesmi Unapologetic Bitch vključil na povabilo Madonninega menedžerja, ki ga je dobil kar sredi koncerta, medtem ko v družbi prijateljev med občinstvom v parterju spremljal predstavo. Na odru se je odlično izkazal, in to ne le s plesom, pač pa tudi v kratkem pogovoru z zvezdo večera, ki ga je med drugim okarala, češ da se ji je med plesom tako približal, da se je kar malce prestrašila.

ILONA DOLENC