Najprej na “zinzalco”, nato pa še v blato
Za razliko od dirk, kjer tekmujejo bolidi različnih konstruktorjev, v Prešnici drvijo vsi tekmovalci z istim vozilom. To je “bičieska”, kot po domače, skoraj ljubkovalno imenujejo kosilnico italijanskega proizvajalca BCS.
PREŠNICA > Prevozila je že lepo število kilometrov, saj je bila izdelana leta 1978 ali 1979.
Letos je dobila nov menjalnik, zato ni več “hitavala ven iz brzine”. Tako so prireditelji v nedeljo po uvodnem, prvem krogu vožnje pripravili še drugi krog in vanj umestili “rikverc vožnjo ven iz blata”.
Ja, tako zahtevna proga je pričakala 14 drznih voznikov, ki so se pomerili na šesti Kmečki dirki s kosilnico BCS na opasilu v Prešnici.
Na začetku proge so se pognali v strmino. Nato so oddrveli v “češpov gaj” in prek reke Rio Grande, zavijali so med češpami, dokler niso pripeljali do “zinzalce”.
To je pravzaprav gugalnica, na katero se je bilo treba zapeljati s kosilnico. Ko se je voznik vzpel čez sredino, se je prekucnila in lahko je nadaljeval vožnjo.
Prvim štirim tekmovalcem je uspelo pripeljati čez, nato pa je zaradi dežja teren postal preveč nevaren, blaten in spolzek. Organizatorji so se zato odločili “zinzalco” znižati.
“Če zdej ne prideš čez, si prou mona,” je voznikom sporočil spremembo tradicionalni voditelj spektakla Vittorio iz radijske oddaje Du, jes?!
In odtlej je res šlo gladko: progo sta prevozili celo Pepa in Pamela. Prva je sicer vaška ženička, v tradicionalnih oblačilih, a je vseeno odpeljala kot za šalo. Plavolasa Andersonova Pamela je posebej za to priložnost pripotovala iz Amerike, baje da je tu iskala kmečkega fanta.
Med vožnjo je bilo treba spoštovati tudi pravila, ki jih je objavil Vittorio - vsaka podrta pločevinka piva je prinesla pribitek časa: “Vsaka podrta ovira vas pride koštat pet sekund. Če podreš več kot tri, te vsaka naslednja košta deset sekund.“
Tako je na koncu zmagal Damijan Pečar s startno številko ena in skupnim časom štirih minut in ene sekunde. Za nagrado je prejel motorno kopačico.
Le sekundo prednosti je imel pred Brankom Pečarjem-Brnčetom, tretji je bil Loris Pečar, ki je za pot porabil štiri minute in šest sekund. Četrti je bil Rafko Sinkovič, peti pa Simon Stančič. Podobnost priimkov v tem primeru ni bila naključna, saj v Prešnici prevladuje priimek Pečar.
Nekateri tekmovalci so na dirko pripotovali rod daleč, Stanislav Tojnko na primer iz Maribora. To pa še ni bilo vse: po koncu dirke je bil čas za kozjo ruleto, druženje in preostali del programa v organizaciji Kulturno športno turističnega društva Prešnica in Krajevne skupnosti Prešnica.
TINA ČIČ
