Nebeška palača bi lahko padla na Zemljo
Odslužena kitajska vesoljska postaja Tiangong-1 se bliža Zemljinemu ozračju in bi lahko že kmalu padla na površje. Večina naj bi je sicer zgorelo v ozračju, bi pa površino Zemlje vendarle lahko dosegli tudi večji deli plovila. Kam bi lahko padli, za zdaj še ni moč napovedati. Bi se pa padanje lahko začelo že v petek.
PEKING > Postaja Tiangong-1 je bila del ambicioznega kitajskega vesoljskega programa. Bila je prototip za vesoljsko postajo s stalno človeško postajo, ki jo nameravajo v vesolje poslati leta 2022.
Tianngong-1 ali Nebeško palačo so v Zemljino orbito poslali leta 2011. Gostila je lahko po enega astronavta, pet let kasneje pa je končala svojo misijo. Zatem naj bi padla nazaj na Zemljo. A ker so upravljavci medtem izgubili nadzor nad njo, je ne morejo nadzorovano strmoglaviti na Zemljo.
Se bo pa ta proces uničenja začel dogajati zdaj; kot ocenjujejo znanstveniki, naj bi postaja v atmosfero vstopila med 30. marcem in 2. aprilom. Potem bodo znanstveniki tudi laže napovedali, kam bodo padli njeni deli, ki bodo morda prestali spust skozi atmosfero, kjer naj bi je zaradi velike hitrosti postaje in trenja skozi ozračje zgorela večina.
Po sedanji oceni Evropske vesoljske agencije (ESA) bi ostanki postaje lahko padli kamorkoli "med 43. vzporednikom severne zemljepisne širine in 43. vzporednikom južne zemljepisne širine", kar predstavlja zelo veliko območje severno in južno od ekvatorja. To je recimo nekje na severni zemljepisni širini otoka Korčula v Jadranskem morju.
Težavo napovedovanja, kaj bi lahko padlo na Zemljo, povzroča tudi dejstvo, da Kitajska ni razkrila načrtov postaje, sicer težke 8,5 tone.
Vendarle si pri ESA ne delajo velikih skrbi, kaj bi lahko preživelo spust skozi atmosfero in priletelo na Zemljo. Možnosti, da bi zadelo kakega človeka, so zelo majhne, navajajo.
"Po naših izkušnjah je za take velike objekte običajno, da polet skozi atmosfero preživi okoli 20 do 40 odstotkov začetne mase in jo je potem teoretično mogoče najti na tleh," je povedal vodja oddelka ESA za "vesoljske smeti" Holger Krag.
"Da bi pa ti delci koga ranili, je zelo malo verjetno. Ocenjujem, da je verjetnost, da bi bil kdo ranjen s temi delci, podobna verjetnosti, da bi vas strela zadela dvakrat v istem letu," je dodal Krag.