Nenavaden obiskovalec v Tržaškem zalivu
V Tržaškem zalivu se v zadnjem letu zadržuje nenavaden obiskovalec - navadni delfin (Delphinus delphis). Raziskovalci društva Morigenos ga v sodelovanju z biologi morskega rezervata Miramar spremljajo že več kot leto dni.
ISTRA > Ta vrsta je bila nekoč v Jadranskem morju pogosta, danes pa je na tem območju ni več, zato jo obravnavajo kot regionalno izumrlo.
Morigenos v starem keltskem jeziku pomeni rojen v morju. Društvo je včeraj s številnimi dejavnostmi na osrednjem piranskem trgu kot tudi v zalivu obeležilo prvih deset let delovanja. Morigenos izvaja več projektov na področju znanstvenega raziskovanja, izobraževanja, ozaveščanja javnosti ter varstva morskega okolja. Osrednja dejavnost društva je slovenski projekt za delfine, dolgoročni program raziskovanja, monitoringa in varstva delfinov vrste velika pliskavka (Tursiops truncatus) v slovenskem morju in okoliških vodah severnega Jadrana. Društvo Morigenos te živali proučuje in spremlja od leta 2002, pred tem pa je bilo o delfinih v Sloveniji malo znanega. Bolj redki so vedeli, da se pri nas pojavljajo, kaj šele, da je tudi slovensko morje kot del svojega življenjskega okolja izbralo prek 70 delfinov.
Junija lani so kolegi iz morskega rezervata Miramar obvestili društvo Morigenos o dveh delfinih neznane vrste, ki so ju več dni zapored opažali blizu tržiškega pristanišča. Člani Morigenosa so tam naleteli na dva delfina, mamo in mladiča. Kmalu so ugotovili, da gre za navadna delfina, vrsto, ki je v Jadranskem morju sila redka.
Mladič imel težave
Živali so fotografirali za individualno identifikacijo, ocenili njuno stanje in redno beležili njuno vedenje. Samica je bila videti zdrava, mladič pa je kazal znake zdravstvenih težav. Fotografije hrbtne plavuti samice so posredovali kolegom z inštituta Tethys v Grčiji in ugotovili, da je bila pri njih že opažena. Pomeni, da je preplavala vsaj tisoč kilometrov, kar je doslej najdaljša zabeležena pot za navadnega delfina. O tem so letos poročali tudi na mednarodnem znanstvenem kongresu o morskih sesalcih. Mama in mladič sta bila v omenjenem pristanišču vse do februarja letos, ko je mladič izginil, kmalu po tem pa je pristanišče zapustila tudi samica. Od takrat jo občasno srečujemo na različnih drugih lokacijah v Tržaškem zalivu. Videti je zdrava in pogosto zelo razposajena. Zanjo je v tem trenutku zelo pomembno, da jo ljudje ne nadlegujejo in z njo ne skušajo vzpostaviti kakršnegakoli stika.
Ne sme postati “socialni delfin”
Za divje živali je prav, da ostanejo divje. Če bi ta delfinka po naključju postala t.im. “socialni delfin”, ki bi iskal družbo človeka, bi to utegnilo dolgoročno biti nevarno tako zanjo kot za ljudi. Navadni delfin je bil nekoč ena najbolj razširjenih in pogostih vrst delfinov v Sredozemlju. Danes je vrsta v sredozemskem merilu ogrožena, v vzhodnem Sredozemlju pa so postali zelo redki. Zakaj je ta samica priplavala tako daleč in v Tržaškem zalivu tudi ostala, pa ostaja skrivnost. ATG