Novi boškarinki je ime Viola
“V petek je naša telica Bruna v Škocjanskem zatoku stelila teličko, ki ji je ime Viola. Tako Bruna kot mala Viola se odlično počutita, zanju pa skrbijo veterinarji z Veterinarske ambulante Koper in zaposleni v Škocjanskem zatoku,” so sporočili iz društva Boškarin. Primo, Boškarin, Bruna, Gardelin in mala Viola so ponovno obujeni potomci podolcev, ki so bili v bližnji preteklosti na področju Istre dominantna pasma govedi.
HRASTOVLJE> V Naravnem rezervatu Škocjanski zatok zdaj kamarškima kobilama družbo delajo štirje boškarini: Primo, Gardelin, Bruna in Viola. Ustanovitelj društva Boškarin Jože Haber je k projektu ponovne naselitve boškarinov v slovenski Istri privabil številne strokovnjake in ljubitelje živali. Najprej so nameravali uvoziti živali iz Hrvaške, a so jim to preprečili tamkajšnji zakoni. Nato so poskusili v italijanski Puglii in se nazadnje le dogovorili za prenos zarodkov.
Istrsko govedo pripada skupini podolskih govedi, ki je avtohtona pasma Istre. Podolsko govedo je prišlo v Evropo v času selitve narodov iz Podolije (sedanje Ukajine). Je delovno govedo, ki je vzgojeno v specifičnih klimatskih pogojih za delo na težkem terenu. Tako je primerno za vleko, oranje in delo v gozdu. Do prihoda mehanizacije je preživljalo družine in bilo nepogrešljiva sila pri delu na polju, v vinogradu, in v gozdu (bošku), od koder tudi izvira njihovo najpogostejše ime - Boškarini. Živeli so 20 let in več ter dosegli tudi tono teže. To pasmo je do leta 1990 zaradi ekonomskih razlogov in kmetijske politike s križanjem v celoti nadomestila bolj produktivna in moderna rjava pasma. Tako je istrsko govedo pri nas izginilo.
Prvega avgusta 2007 jim je uspelo. V Potoku je na svet pokukal prvi nosilec nove populacije svojih prednikov v slovenski Istri - podolec Primo. Tri mesece za njim se je stelil še njegov bratec Boškarin, oktobra 2009 se jima je pridružila še samica Bruna, dve leti kasneje pa se je stelil še Gardelin. Čredici boškarinov se je v petek pridružila še najmlajša boškarinka Viola. Zanje skrbijo zaposleni v Škocjanskemu zatoku in opozarjajo, da govedo v Škocjanskem zatoku, sploh krava in mlada telička, potrebuje mir. V zatoku namreč opažajo, da se obiskovalci preveč približujejo govedu in ga celo hranijo, kar živalim lahko škoduje. ”Če se bodo obiskovalci zatoka preveč približevali govedu in ga motili, bomo prisiljeni živali preseliti,” pravi Borut Mozetič iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki je upravljalec Škocjanskega zatoka. ANA LEŠNIK