Novogoriški fizik na začetku sveta
Najprej ni bilo nič. In nato se je v nepredstavljivo majhnem trenutku, drobcenem delčku sekunde po velikem poku, vesolje nenadoma razširilo. Tako pravi teorija o inflaciji, ki je bila do včeraj le ena od zamisli o nastanku sveta. Zahvaljujoč rezultatom merjenj, ki so leta potekala na južnem tečaju, je teorija zdaj blizu potrditvi.
NOVA GORICA, BERKELEY > Del zgodbe, ki je vsaj tako velika kot Higgsov bozon, če ne večja, je prof. dr. Uroš Seljak, ki je hlače gulil na klopeh novogoriške gimnazije.
Nova Gorica ima očitno dobro podnebje za vrhunsko fiziko. Uspeh za uspehom nizajo na Univerzi v Novi Gorici, kjer so se že dotaknili najprestižnejše nagrade. Njihovi znanstveniki so intenzivno sodelovali v kolaboraciji Belle, ki raziskuje razlike med delci in antidelci, torej preverja teorijo, ki je bila v Oslu nagrajena leta 2008.
Znanstveno javnost je zajel val navdušenja. “Razen odkritja življenja na drugem planetu ali neposredne zaznave temne snovi, si ne predstavljam nobenega dosežka v fiziki, ki bi tako drastično izboljšal naše razumevanje vesolja.” Takšen je eden od vznesenih komentarjev ob novici, da so znanstveniki, ki so svoje eksperimente opravljali na območju Antarktike, odkrili sled gravitacijskih valov.
Fizik na Univerzi v Novi Gorici, prof. dr. Martin O'Loughlin, na vprašanje, ali so takšne izjave pretirane, odgovarja: “Mislim, da niso. Tudi sam sem takšnega mnenja.”
Odkritje odpira pogled v prvi delček nanosekunde obstoja vesolja, potrjuje tezo o začetnem hitrem širjenju vesolja in predvsem vzbuja upanje, da se fiziki približujejo zapolnitvi vrzeli, ki jih muči že več kot sto let. Vrzeli med relativnostno teorijo in kvantno mehaniko. “Če bodo rezultati potrjeni, in kot kaže je za to res veliko možnosti, imamo prvi neposredni dokaz o kvantizaciji gravitacije,” pravi profesor O'Loughlin.
Odkritje torej, ki bo vplivalo na desetletja prihodnjega eksperimentalnega in teoretičnega dela. In ki lahko raziskovalce popelje na pot k fizikalnemu svetemu gralu: teoriji velikega poenotenja. Ki bo razumela vesolje na vseh ravneh, od najmanjših delcev do medgalaktičnih širjav.
So gravitacijski valovi enako velika stvar kot Higgsov bozon? “Morda še večja,” odgovarja O'Loughlin. Vsekakor pa dovolj velika za letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko.
Še zanimivejša je novica za Primorsko. Med snovalci tez, na katerih je temeljil eksperiment, in v središču znanstvene ekipe, ki ji je uspelo veličastno odkritje, je tudi Novogoričan. Prof. dr. Uroš Seljak je vodja Centra za kozmološko fiziko na kalifornijski univerzi v Berkeleyju, eden trenutno najbolj citiranih in uveljavljenih slovenskih znanstvenikov. Prvo fizikalno enačbo pa je napisal na tablo novogoriške gimnazije. Se torej mestu vrtnic obeta del najprestižnejše znanstvene nagrade na svetu?
VESNA HUMAR