O velikih ljudeh nekdaj največje občine
V nedeljo so se v Otaležu spomnili svojih največjih ljudi, v prvi vrsti organistov Ivana Kacina, njegovega nezakonskega sina Paula Sifreja in učitelja Huberta Močnika. Slovesnost so zasnovali ob domnevni 950-letnici vasi, a so med njeno pripravo dognali, da je ta pravzaprav 227 let mlajša.
OTALEŽ > Otalež naj bi v nedeljo slavil 950-letnico, a se je sredi priprave slavja izkazalo, da je mlajši. To ni okrnilo nedeljskega spomina na znane rojake. Njim v čast je po štiriletnem premoru znova zapel nonet France Bevk, ki je prej kar štiri desetletja nosil vaško kulturno zastavo.
Marsikaj so izgubili, a ne ponosa na prednike
Zgodovinarji so dolgo drug od drugega prepisovali letnico 1063 kot rojstno za cerkljansko vas Otalež. Sredi priprav na 950. jubilej pa so morali organizatorji pritrditi zgodovinarju Andreju Pleterskemu o mlajših koreninah, tako da dolgo največja naselbina na Cerkljanskem dejansko šteje še vedno spoštljivih 723 let.
Zgodovinarji so dolgo drug od drugega prepisovali letnico 1063 kot rojstno za cerkljansko vas Otalež. Sredi priprav na 950. jubilej pa so morali organizatorji pritrditi zgodovinarju Andreju Pleterskemu o mlajših koreninah. Navkljub neokroglim 723 letom, so te dovolj globoke, da se je rojak - profesor Tomaž Pavšič - ponosno sprehodil skozi njihovo razvejanost. Ne nazadnje je bil Otalež, neprijazni legi v strmem desnem bregu Idrijce navkljub, dolgo največja cerkljanska naselbina.
Še leta 1910 je davčna občina Otalež s 1484 prebivalci za tretjino presegala Cerkno. Danes krajevna skupnost šteje še 600 ljudi, ki živijo v vaseh Lazec, Plužnje, Otalež, Jazne, Travnik. Otalež je takoj za mestom druga največja krajevna skupnost v občini Cerkno. In kot drugi največji v občini ji je v nedeljo za trdoživost čestital župan Miran Ciglič.
Marsičemu - trgovini, župnišču, šoli in celo gostilni - so se morali vaščani v zadnjih letih odpovedati, ne pa ponosu na rojake. Pavšič jih je opisal obilo, osrednjo pozornost pa je namenil naprednemu učitelju pred prvo vojno Hubertu Močniku in izdelovalcu orgel Ivanu Kacinu.
Dorica Makuc in njen še slavnejši polbrat
Spopad učitelja Huberta s težkimi razmerami v Otaležu je orisal vnuk, tržaški odvetnik in učitelj Peter Močnik. Aleksandra Pavšič Milost, novogoriška arhivarka in avtorica razstave o otaleškem, pozneje goriškem, izdelovalcu orgel Ivanu Kacinu in njegovemu izvenzakonskemu sinu, ameriškem skladatelju in organistu Paulu Sifrerju, je je spregovorila o njiju. “Prav tu, na otaleškem pokopališču se je zgodba odvila po filmsko. Sifrer, nič zamerljiv, kar pri njem najbolj cenim, je tu spoznal svojo polsestro Dorico Makuc,” je dala vedeti, da gre za zanimivo družinsko sago in razstavo. Pobudnica razstave Dorica Makuc, publicistka in novinarka, je s polbratom, ki očeta Ivana ni nikoli spoznal, po tem srečanju preživela obilo ustvarjalnih trenutkov. Sifrer je pogosto koncertiral v Sloveniji, najraje na očetovih orglah. Po Novi Gorici, Mirnu in Polhovem Gradcu so razstavo naposled odprli v sicer opusteli vaški šoli. “Otaležu, ki je globoko zapisan v mojem srcu, sem za spominsko slovesnost na očeta in odprtje razstave, hvaležna,” se je zahvalila Makučeva in pred polno dvorano razvila nostalgično lepo zgodbo svojih otroških let v tej vasi.
SAŠA DARAGOŠ