Ob 50-letnici festivala Rock Otočec še monografija Francija Keka

Zanimivosti
, posodobljeno: 19. 11. 2026, 18:25

Idejni oče festivala Rock Otočec Franci Kek je napisal novo istoimensko monografijo. Ta je plod Kekovega več kot desetletnega zbiranja, urejanja podatkov in pisanja. Svoj pogled v monografiji predstavi še 40 tistih, ki so bili povezani s festivalom Rock Otočec. Obsežno monografijo bogatijo fotografije 85 slovenskih fotografov.

Franci Kek na predstavitvi monografije o glasbenem festivalu Rock Otočec.

Franci Kek na predstavitvi monografije o glasbenem festivalu Rock Otočec.

Foto: Maja Lazar Jančič/sta

LJUBLJANA • Monografija, ki jo bogatijo nekateri predmeti s festivala, kot so razglednice, Kekovi zapiski za izboljšave ali rajski list, zaokrožuje razstavo Rock Otočec - košček raja, ki je do 8. februarja 2027 na ogled v Dolenjskem muzeju Novo mesto, in 90-minutni dokumentarni film Rock Otočec v režiji Jurija Moškona ob letošnji 50-letnici festivala. 

Monografijo Rock Otočec je oblikovala Mateja Panter, njen tisk pa je bil zahteven. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil avtor, je monografija dimenzij 30 x 30 cm, nekaj strani pa se razpre na 1,2 metra, kar se je najprej izkazalo za prevelik zalogaj tako za slovenske kot kitajske tiskarje, a so jo koncu vendarle natisnili v slovenski tiskarni Schwartz.

Spomine na festival, ki je veljal za enega najbolj priljubljenih rock festivalov na Slovenskem, so na novinarski konferenci obudili še glasbenika Vlado Kreslin, ki je nastopil na prvem Rock Otočcu leta 1976 in nato še šestkrat, in Nikola Sekulović, ki je nastopil na drugem leta 1983 in potem še s tremi različnimi skupinami v osrednjem obdobju festivala med 1997 do 2013, ter slovenska avtoriteta na področju rock glasbe Igor Vidmar. Slednji je monografijo opredelil kot pomemben prispevek k zgodovini slovenskega rocka in označil za fantastično knjigo in fenomen, "knjižno utelešenje Rocka Otočec v vsej njegovi veličini, teži in jedrnatosti". Sekulović je spomnil, da je festival prežemal duh skupnosti, solidarnosti in živahnosti in dokazal, da se da narediti festival, ki presega glasbo za dušo in telo- "vendarle je na koncu tudi bilo kaj za možgane," je dodal.

Po besedah Keka se je festival, ki ni bil zgolj samo glasbeni, saj je bil tudi družbeno angažiran, vse od leta 1997, ko ga je Kek prvič pripravil v sodelovanju z Marjanom Pirnarjem, razvijal skupaj s kar nekaj slovenskimi glasbenimi skupinami, za katere je bil festival Rock Otočec odskočna deska, kot so Siddharta, Big Foot Mama, Dan D in Zaklonišče prepeva. Kot preboj za številne glasbenike ga vidi tudi Kreslin.

Kek je danes tudi odločno zavrnil možnost, da bi festival ponovno zaživel. Želja po vrnitvi je tlela desetletje, a je lani dokončno ugasnila, je pojasnil. Kot razlog pa navedel, da so "sedaj drugi časi" in dodal, da "ko je človek mlajši, mu ni nič težko in se ničesar ne boji". Poleg slovenskih glasbenikov je Festival Rock Otočec gostil številna pomembna svetovna glasbena imena, kot so Fun Lovin' Criminals, Living Colour, Asian Dub Foundation, Stereo MC's, Henry Rollins, Papa Roach in Guano Apes. Skupno je nastopilo več kot 700 glasbenih skupin, na predizbornih tekmovanjih pa se je za nastop potegovalo 6500 mladih neuveljavljenih glasbenikov.