Obama že drugič Timeova osebnost leta

Zanimivosti
, posodobljeno:

Ameriška Revija Time je danes za osebnost iztekajočega se leta izbrala Baracka Obamo. Time je laskavi naziv ameriškemu predsedniku tako podelil že drugič. Prvič si je ta naziv prislužil leta 2008 kot prvi temnopolti predsednik ZDA, tokrat pa so mu ga podelili kot “simbolu in na nek način arhitektu nove Amerike”.

Ameriška Revija Time je danes za osebnost iztekajočega se leta izbrala Baracka Obamo
Ameriška Revija Time je danes za osebnost iztekajočega se leta izbrala Baracka ObamoSTA

NEW YORK> Pri reviji Time so pojasnili, da so ZDA trenutno sredi velikih kulturnih in demografskih sprememb, Barack Obama pa vse to simbolizira, navajajo tuje tiskovne agencije.

Izpostavili so še, da je bil Obama prvi predsednik ZDA po Franklinu Delanu Rooseveltu, ki je prejel več kot 50 odstotkov glasov na dvojih zaporednih volitvah, in prvi po letu 1940, ki je bil na predsedniški položaj vnovič izvoljen kljub 7,5-odstotni stopnji brezposelnosti.

Obama je na novembrskih volitvah premagal republikanskega protikandidata Mitta Romneya in si tako prislužil še en štiriletni mandat. “V letu 2010 je našel in oblikoval novo večino, slabosti spremenil v priložnosti, sredi velikih težav pa skušal vzpostaviti popolnejšo enotnost,” so še navedli v reviji Time.

Time za svojo osebnost leta tradicionalno izbere človeka oziroma ljudi ali stvari, ki so določeno leto najbolj zaznamovali v dobrem ali slabem pomenu. V preteklosti so si ta naziv med drugim prislužili prvi mož ameriške centralne banke Fed Ben Bernanke, pevec glasbene skupine U2 Bono in nekdanji ameriški predsednik George Bush mlajši.

Lani si je naziv prislužil neimenovani protestnik, ki je simboliziral vse tiste, ki so pomagali pri strmoglavljenju režimov v arabskem svetu kot tudi protestnike proti izkoriščanju finančnega kapitalizma v ZDA, protestnike proti vodstvu v Kremlju, pa tudi v Grčiji, Španiji in drugih delih sveta.

Letos pa so bili med favoriti tudi pakistanska najstnica Malala Jusafzaj, ki so jo zaradi njene borbe za pravico deklic do izobraževanja ustrelili talibani, egiptovski predsednik Mohamed Mursi ter nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga, sedanja ameriška državna sekretarka Hillary Clinton.

STA