Od sedmerih mlinov do polžarja
Na Vrheh skozi vse leto raziskujejo preteklost in obujajo stare običaje. Tudi tokrat so ob tradicionalnem prazniku pripravili razstavo in pestro dogajanje.
VRHE, VRABČE > Prireditev Nedelja na Vrheh je v dobrem desetletju postala že tradicionalna. Korenine segajo v obdobje druge svetovne vojne. “Na 22. avgust so se ženske zaobljubile, da bodo čakale na svoje fante, da se vrnejo iz vojne,” pove Irma Lekše, predsednica Krajevne skupnosti Vrabče.
Po poteh sedmih mlinov
Na Vrheh, območju med Krasom in Vipavsko dolino, cenijo tradicijo. Dober primer tega je aktivno delo Študijskega krožka Vrhe nekoč pod vodstvom Slavice Borke Kucler in Razvojnega društva Vrhe. Vsako leto preučujejo nov košček preteklosti in mu vdihnejo življenje. “Letos smo se osredotočili na mline ob potoku Kranjšček,” pojasni mentorica.
Le malo ljudi ve, da je bilo na tem območju sedem mlinov, vsak ima svojo zgodbo in zgodovino. “Mlini in potok Kranjšček so bili sestavni del življenja domačinov. Po košnji so se v tolmunih umivali. Še več, obstajal je ločen prostor za ženske in za moške,” le delček spoznanj ponazori Slavica Borka Kucler.
Noša za vse življenje
Poleg tega si člani društva prizadevajo za ohranjanje narodnih noš. Tri od njih, poročna, praznična in delovna, so tudi razstavljene. “Lani so člani izdelovali noše, letos pa so se preizkusili v izdelavi peče,” pove strokovna vodja krožka Marta Kopun Košuta. Ideje so črpali iz starih noš in fotografij, ki so se ohranile. “Za izdelavo takšne noše in peče je potrebnih nešteto ur. Seveda je za izdelavo delovne noše potrebno manj časa kot za poročno,” pojasni strokovna vodja. Noše se niso prenašale iz roda v rod, ampak so bile v preteklosti ženske v njej tudi pokopane. Noša je bila življenjska spremljevalka vsake ženske.
Aktivni so tudi na področju kamnoseštva, o katerem jih poučuje mojster Gabrijel Jeram. Med drugim so izdelovali tudi umetnine iz griškega apnenca, ki so ga domačini od nekdaj imenovali polžar. “Je temnejši zaradi karbonatnih primesi, poleg tega ima veliko fosilov,” pojasni mojster.
K sodelovanju spodbujajo mlade
V sklopu Razvojnega društva deluje še čipkarski krožek pod vodstvom Majde Škapin, Marica Pahor pa zainteresirane uči še umetnosti rešaljeja. “Z izkupičkom letošnjega leta smo lahko zelo zadovoljni, želimo pa si seveda, da bi se nam pridružilo še več mladih,” je ocenila predsednica društva Olga Orel.
V nedeljo so med drugim predstavili tudi knjigo Božidarja Premrla Podpisano s srcem, zaigrala je Vrhovska vaška godba, dramska skupina Štjak pa je nasmejala s predstavo Podlaga zakonske sreče.
PETRA MEZINEC
