Od včeraj Zemljani živimo na “okoljski kredit”
Včerajšnji dan je bil dan, ko je človeštvo izčrpalo naravne vire, ki jih je Zemlja sposobna pridelati oziroma obnoviti v enem letu. Kasneje kot je ta dan v letu, bolj trajnostno živimo prebivalci planeta Zemlja, idealno bi seveda bilo, če bi ta dan nastopil nekje v času božiča. Z namenom osveščanja prebivalstva se na ta dan tudi posebej opozarja.
ZEMLJA > Letošnji dan obeležujemo na isti dan kot leta 2019, medtem ko je lani nastopil tri tedne pozneje, 22. avgusta. To je bila predvsem posledica ustavitve gospodarstva in javnega življenja v zgodnjih fazah pandemije covida-19. A ker to izboljšanje ni bilo posledica sistemskih izboljšav, ni trajalo dolgo, da so se razmere vrnile v prejšnjo stanje, so v sporočilu za javnost opozorili v podjetju Schneider Electric, enem od partnerjev pri kampanji 100 dni priložnosti. Pri tem so izpostavili, da kasnejši datum ekološkega dolga, ki je bil dosežen lani, kaže, da je sprememba trenda možna.
Kampanja izpostavlja praktične načine za vsako državo, mesto ali podjetje, s katerimi se lahko pripravijo na posledice ekološkega dolga. Predstavniki nacionalnih vlad se bodo namreč čez 100 dni zbrali na podnebnem vrhu COP26 v škotskem Glasgowu, ki velja za zadnjo priložnost za globalno podnebno ukrepanje, so v sporočilu za javnost pojasnili na Inštitutu za zdravje okolja.
Današnja človeška civilizacija porablja vire 1,7 planeta Zemlje.
“Ne glede na to, kaj se zgodi na konferenci, ni koristno čakati z ukrepanjem,” je dejala izvršna direktorica mreže Global Footprint Network, ki prav tako sodeluje pri kampanji, Laurel Hanscom.
Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje, ob tem dodaja, da so ljudem okoljske teme pomembne, kar dokazuje tudi udeležba na referendumu o Zakonu o vodi v Sloveniji in nedavna raziskava Eurobarometra, da evropskim državljanom podnebne spremembe predstavljajo najresnejši problem, s katerim se sooča svet. “To daje upanje za spremembo in priložnosti za renesanso v trajnostno družbo in nižji ekološki dolg, politikam pa odgovornost za ambiciozne in vključujoče ukrepe.”
Ekološki odtis je lani znatno upadel v prvem delu leta, najbolj v drugem četrtletju, nato pa se je v tretjem in četrtem trimesečju ob ponovi rasti potrošnje, ki se je zvišala kljub še vedno veljavnim ukrepom za omejitev širjenja koronavirusa, ponovno zvišal.
Slovenija je letos svoj dan okoljskega dolga dosegla 30. aprila. Kot so takrat opozorili v Inštitutu za zdravje in okolje, je skrb vzbujajoč trend, da je slovenski dan okoljskega dolga vsako leto bližje svetovnemu dnevu Zemlje, ki je 22. aprila.