Ožig meduz v Jadranu lahko močno boleč, a ni smrtno nevaren
Smrtno nevarnih meduz v jadranskem morju ni. Živijo v tropskih morjih, le redko jih tokovi zanesejo ob atlantske obale Evrope. So pa ožigi meduz, ki jih najdemo tudi v Jadranu, lahko močno boleči. Ob hudi reakciji lahko pustijo hiperpigmentacijo kože na mestu ožiga. Otroci lahko ob ožigu meduze postanejo zaspani, vrtoglavi ali tudi bruhajo.
LJUBLJANA > Na slovenski obali v zadnjih letih po informacijah, objavljenih na spletni strani Morske biološke postaje Piran, najdemo zlasti tri vrste meduz oziroma klobučnjakov - morski klobuk, uhati klobučnjak in mesečinko.
Medtem ko prvi dve vrsti za človeka nista nevarni, pa stik z lovkami mesečinke povzroči proženje ožigalk, ki so razvrščene vzdolž njenih lovk, ter vbrizg strupa v kožo žrtve. Strup povzroči lokalne učinke, to so pekočo bolečino, rdečino in oteklino, včasih tudi spremembe v obliki drobnih kožnih mehurčkov, je pojasnil Damjan Grenc iz centra za zastrupitve na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana.
Otroci so ob ožigu lahko tudi bolj zaspani, vrtoglavi ali bruhajo. Čeprav so ožigi lahko močno boleči, pa niso življenjsko nevarni. V primeru hude reakcije lahko pustijo posledice v obliki hiperpigmentacije kože na mestu ožiga, je pojasnil.
Glede zdravljenja meduzinega ožiga med zdravniki ni enotnega mnenja. V okviru prve pomoči je treba previdno odstraniti ostanke lovk, pri čemer moramo biti pozorni, da lovko čim manj stiskamo, svaljkamo ali na druge načine mehanično dražimo, saj to povzroči proženje še ostalih, morebiti še nesproženih ožigalk.
Nekateri prisegajo na izpiranje prizadetega mesta s kisom ali alkoholom, vendar ti postopki prav tako lahko sprožijo ožigalke v ostankih lovk, zato jih Grenc odsvetuje. Priporoča hlajenje prizadetega mesta z ledenimi oblogami ter lokalni ali sistemski analgetik.
Žrtve ožiga se razmeroma pogosto zatečejo po zdravniško pomoč v obmorske ambulante, medtem ko jih UKC Ljubljana še niso zdravili.
STA