Pekel pod Hudičevim mostom

TOLMIN> Jamo, imenuje se tudi Zadlaška jama (po vasi Zadlag nad Tolminom), čeprav se je drži peklenski pridih, pa je ustvarila voda; po njej je odtekala voda soškega ledenika.

Čelade na glave

Ime po Danteju Alighieriju, pesniku iz Firenc, je jama dobila po pripovedi, da naj bi ob njenem obisku dobil navdih za peklenski del Božanske komedije. Leta 1319 naj bi na Tolminskem Danteja gostil oglejski patriarh Pagano della Torre.

Kilometer in pol dolgo in 41 metrov globoko jamo s tremi dvoranami so sicer leta 1922 prvi raziskali in izrisali člani planinskega kluba Krpelj ter jo zatem uredili za obiskovalce - vklesali so stopnice in razširili rove. Jamo je dokončno raziskala in izrisala jamarska sekcija Planinskega društva Tolmin leta 1977. Kljub temu, da je jama urejena za obiskovalce, pa obisk ni le lagoden sprehod. “Tu prideš v neposreden stik z jamo in premagovanjem njenih ovir. Tu ni nobene elektrike, betonskih stopnic, vlakca. Tako da morajo imeti obiskovalci pohodniško obutev in primerno obleko, ki jo lahko operejo,” pojasnjuje eden od vodnikov po jami Andrej Fratnik. “Za pet ljudi priskrbimo čelade in svetilke, obiskovalci pa imajo lahko tudi svoje čelade, na primer kolesarske, in čelne lučke,” dodaja. Obiskovalci, ki jih v skupini ni več kot deset, morajo vzeti v zakup, da se bodo nekoliko umazali, plezati pa jim ne bo treba.

Iz hudičeve jame na Hudičev most

Za uro in dan obiska pa se morajo ljubitelji podzemlja dogovoriti z vodniki oziroma turističnim zavodom LTO Sotočje.

Obisk jame je mogoče združiti s sprehodom po divjih Tolminskih koritih, kjer med prepadnimi stenami vidijo smaragdne vode sotočja Tolminke in Zadlaščice. Ob nizkem vodostaju lahko opazijo termalni izvir s temperaturo vode skoraj 20 stopinj Celzija (Tolminka ima le med pet in devet stopinj). S Hudičevega mostu (na cesti proti Čadrgu) pa se lahko zazrejo v globino tesne soteske, na koncu katere se lahko sprehodijo do zagozdene skale, ki z nekoliko domišljije obraščena z mahom spominja na medvedovo glavo. HR