Polovica Hrvatov ne bere knjig

ZAGREB> Rezultate raziskave ocenjujejo kot razlog za preplah, še posebej zato, ker dobre polovice anketirance knjige sploh ne zanimajo.

Knjige največ berejo v Nemčiji, kjer vsaj po eno na mesec prebere 73 odstotkov prebivalcev, sledi Italija z 71 odstotki ter ZDA in Španija s 68 odstotki. V Srbiji po eno knjigo mesečno prebere 39 in v Argentini 37 odstotkov prebivalstva. Nekoliko več berejo Makedonci (45 odstotkov) in Poljaki (57 odstotkov), so povedaliob predstavitvi raziskave, ki sta jo naročila Skupnosti hrvaških založnikov in knjigarnarjev ter društvo Knjižni blok, podprla pa hrvaško ministrstvo za kulturo in gospodarska zbornica.

V knjižnico gre vsak deseti

Kot najbolj zaskrbljujoče so po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina na predstavitvi izpostavili odgovore na vprašanje anketirancem, zakaj ne kupujejo knjig. Več kot polovica vprašanih, kar 51 odstotkov, je namreč odgovorila, da knjig ne potrebuje in da jih knjige niti ne zanimajo. Slaba četrtina je kot razlog navedla pomanjkanje denarja, vsaki deseti vprašani pa svojo potrebo za knjigah zadovoljuje z obiskom knjižnice.

Več kot 53 odstotkov vprašanih ne vidi razloga, zakaj bi sploh kupilo knjigo, dve tretjini pa bi si kakšno knjigo privoščili, če bi bile te cenejše.

Za knjigo okrog 10 evrov

V povprečju je cena zadnje knjige, ki so jo anketiranci kupili, 80 kun (10,5 evra), kar je nekoliko manj kot leta 2005, ko so izvedli podobno raziskavo. Takrat je povprečna cena znašala 108 kun (14,3 evra).

Raziskava je še pokazala, da je v zadnjih treh mesecih vsaj po eno knjigo kupila slaba tretjina anketirancev, medtem ko je 56 odstotkov vprašanih prebralo vsaj po eno knjigo v zadnjem letu.

Na vprašanje, kaj jih je motiviralo za nakup knjige, je 30 odstotkov vprašanih povedalo, da so željeno knjigo našli sami, 17 odstotkov se jih je za nakup odločilo, ker so knjigo videli razstavljeno v izložbi knjigarne, 14 odstotkov pa se je za določeno knjigo odločilo na podlagi priporočila.

Elektronske knjige zanimajo dva odstotka

Le dva odstotka vprašanih se zanima za nakup elektronskih knjig, deset odstotkov jih elektronske knjige bere, medtem ko 90 odstotkov vprašanih branje elektronskih knjig ne zanima.

Predsednik skupnosti založnikov in knjigarnarjev Neven Antičević je opozoril, da so rezultati raziskave razlog za preplah, saj je ta pokazala, da družba pozornosti ne usmerja na dejavnost, ki je bistvenega pomena za kulturo, jezik in narod. Po njegovih besedah bi bilo med drugim potrebno oblikovati nacionalni program domačega branja za otroke, saj je obstoječi sistem zastarel.

Bralci - ogrožena vrsta?

Član društva Knjižni blok Seid Serdarević pa ocenjuje, da so vsi, ki so povezani v knjižni verigi, od založnikov do bralcev, “zvrst, ki izumira”. Kljub temu, da nižje cene knjig in več prodajnih mest ni pripeljalo do povečanja števila prodanih knjig, sam še vedno upa, da obstaja možnost za rešitev knjige in branja.

Založniki so bili kritični tudi do medijev, in sicer zaradi krčenja ali celo ukinjanja prostora, namenjenega predstavitvi knjig in kulture v celoti.

STA