PREGLED (SP)LETA: Koga in kaj ste najbolj brali na spletu v preteklem letu

Tudi letos smo pregled opravili po posameznih rubrikah, začenši z ugotovitvijo, kdo so pisci najbolj branega komentarja, najbolj brane kolumne in najbolj branega uvodnika v prilogo 7. val. Na vrhu lestvice najbolj branih kolumnistov se je letos znašel urednik novogoriške redakcije Mitja Marussig, med 300 komentarji, objavljenimi v minulem letu, je na spletu največ klikov požel eden izpod peresa urednika spleta in kulture Aljaža Novaka, kot najbolj priljubljen uvodničar pa se je letos uveljavil urednik 7. vala Sašo Dravinec.

Tudi letos na vrhu lestvice najbolj branih tem kraljujejo teme iz črne kronike, iz meseca v mesec pa naši zvesti bralci dokazujete, da vas zanimajo tudi druge politične, kulturne, športne in družbene tematike iz lokalnega okolja, pa tudi tistega onkraj primorskih meja. V Istri ste najraje prebirali članke, povezane - pričakovano - z morjem, bralce iz srednje Primorske pa je vznemiril za prebivalce in okolje obremenjujoč hrup, ki ga povzročajo vojaške aktivnosti na vadišču Poček.

Po podatkih, ki jih razkriva naše orodje za spletno analitiko, vas zanimajo tudi zgodbe ljudi iz domačih krajev. Veliko pozornosti je tako pritegnil intervju s “kraljico prehranskih dopolnil” Herto Kosmina in zgodba o poročni pravljici briškega vinarja Stojana Ščurka.

S področja kulture je največ bralcev pritegnila reportaža s koncerta večno provokativne vsestranske umetnice Svetlane Makarovič, največ športnih zanesenjakov pa je pritegnila zgodba o reliju v Novi Gorici.

(NAJ KOLUMNA) Ne skrbite, gospod Pahor, vse bo še v redu

Podobno kot mnoge Slovenke in Slovence, je tudi urednika novogoriške redakcije Mitjo Marussiga za trenutek zaskrbelo, če si bo nekdanji predsednik republike Borut Pahor, ki so mu ravno za časa pisanja kolumne vdrli v instagram profil, začel iskati novo službo. “Ker pa menimo, da je politična Slovenija sicer avtodestruktivna, a vendar le ne docela zablodela, smo prepričani, da bo na koncu znala izkoristiti potencial človeka, ki ga očitno v tujini bolj cenijo kot doma. Zatorej: samo brez skrbi, gospod Pahor, vse bo še v redu. Tako s službo kot z instagramom,” je zapisal Marussig.

(NAJ KOMENTAR) Nika, križali te bomo

Ko je premier Robert Golob poleti ustanovil strateški svet za preprečevanje sovražnega govora in na čelo le tega postavil direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, je naš urednik spletne in kulturne redakcije Aljaž Novak zapisal, da so “očitki o neučinkovitosti, razsipnosti in pasivnosti Golobove vlade na nekaterih točkah morda na mestu. A kolosalnega premika na področju človekovih pravic ji gotovo ne gre očitati. K tem premikom je pripomogel tudi strateški svet in vrednote, ki jih zagovarja. Pa naj nam bo Nika Kovač všeč ali ne.”

(NAJ UVODNIK) Sporočilo treh michelinovih zvezdic

Preteklo leto je zaznamoval tudi uspeh kuharske mojstrice Ane Roš in njene Hiše Franko, ki se odslej ponaša s kar tremi michelinovimi zvezdicami. “Bog ne daj, da bi dosežek Hiše Franko razumeli tako, da mora vsa slovenska kulinarika kreniti po isti poti kreativne in eksperimentalne kuhinje. Je pa dobro razumeti korenine početja Ane Roš, ki je znala najprej sebi potem pa še drugim razložiti, kje živi, kaj jo obdaja, kakšne okuse je naložila zgodovina okrog nje in kaj s tistim, kar je bilo in kar je, početi jutri,” je ob uspehu zapisal naš urednik 7. vala Sašo Dravinec.

(ISTRA) Kam je izginilo morje?

Izjemno nizka morska gladina, ki je februarja lansko leto razgalila okostje morskega dna okoli Pirana, je pritegnila številne radovedne poglede. “Tovrstne oseke so zelo neobičajne. Zgodijo se približno enkrat na deset let,” je poudaril Pirančan Slobodan Simič Sime. “Tokratna oseka me je spomnila na močno oseko iz začetka 60. let prejšnjega stoletja, ko so skoraj vsa plovila v izolskem mandraču nasedla. Mandrač je bil povsem brez vode,” je povedal restavrator tradicionalnih plovil, publicist in ljubiteljski fotograf iz Pirana. Med nedavnim sprehodom ob piranski obali ga je namreč presenetila izjemno nizka gladina morja, ki jo je ujel v objektiv. V oseko in zgodbe Pirančanov se je tedaj poglobil naš novinar Jan Klokočovnik.

(GORIŠKA) Poročna pravljica briškega vinarja

Je že res, ko pravijo, da se lepe novice hitro širijo. Tudi do nas je prejšnje leto prišla vesela novica o poročnem slavju znanega in cenjenega briškega vinarja Stojana Ščurka, ki se lahko pohvali s številnimi odličji in priznanji, nazadnje si je za svojo penino okrog vratu znova nadel platinasto medaljo v Londonu. Očitno vinar iz Medane, ki je družinski posel predal sinovom, zelo dobro ve, kako se uživa življenje, in ga že vrsto let zajema z veliko žlico. Stojan Ščurek je lani oktobra praznoval 67 let, konec maja pa je na krasen sončen dan svojo veliko mlajšo srčno izbranko Tino popeljal pred oltar.

(SREDNJA PRIMORSKA) Ravnatelju prekipelo: “To presega že vse meje”

Številnim protestnim odzivom postojnske občine zaradi za prebivalce in okolje obremenjujočih vojaških aktivnosti na vadišču Poček, ki pa doslej niso imeli posebnega učinka, se je pridružil tudi ravnatelj OŠ Prestranek Goran Uljan. “Pogoji za pouk in delo v šoli so res in skrajno nemogoči. Uradujem v pisarni in poslušam tole dogajanje v bližini, že večkrat, danes pa res ne morem mimo. Danes, kot že večkrat, so pogoji za pouk in delo v šoli res in skrajno nemogoči. Nizki preleti letal, streljanje, hrup iz bližnjega vadbišča Poček; to presega že vse meje zdravega razuma,” je odločno zapisal v dopisu, ki ga je naslovil na več pristojnih, tudi predsednico države in Varuha človekovih pravic. Na obrambnem ministrstvu so se že opravičili. Ravnatelju je prisluhnila naša izvršna urednica Veronika Rupnik Ženko.

(KRONIKA) Točili bencin, pritekel pa je dizel

Na Petrolovih bencinskih servisih v Rožni Dolini in v Brdih so kupci lani februarja namesto bencina v avtomobilske bencinske rezervoarje natočili dizel. A za to ni bila kriva njihova raztresenost, gorivo so namreč zamenjali na prodajnih mestih. “Žalostno je, da se za napako niso javno opravičili,” je eden od kupcev, ki ima zaradi napake na avtomobilu precejšnjo škodo, takrat zaupal naši novinarki Alenki Ožbot . Do podobne napake naj bi prišlo tudi na bencinskem servisu Štaloni v Kozarnem v Brdih. Ker gre za obmejna bencinska servisa, ki ju obiskujejo pretežno italijanski kupci, so odškodninski zahtevki na Petrol najverjetneje prihajali predvsem iz sosednje države.

(7. VAL) Herta Kosmina: “Mi smo generacija, ki so jo naučili pridnosti”

Herta Kosmina, vodja podjetja Biostile in eden najbolj prepoznavnih televizijskih obrazov preteklih let, je nekaj svojega dragocenega časa namenila tudi našemu časopisu. Ulovili smo jo v času kolektivnega dopusta, ko je podjetje skorajda prazno. Če je uradna medicina zaznamovana z dolgimi čakalnimi dobami in uro, ki odšteva kratko odmerjene minute, so ljudje, kot je Herta Kosmina, prežeti z občutkom, da se nikomur nikamor ne mudi. Je to zgolj prodajna strategija ali iskrena skrb za sočloveka? O tem in še marsičem drugem se je s kraljico prehranskih dopolnil pogovarjala naša novinarka Alenka Penjak.

(KULTURA) Luciferka z Golobnjakom v nekdanji božji hiši

“Sama zloba. Gor naj ostane, ikona zla. Ta dogodek organizirajo peklenščki, satanisti,” so nekateri komentirali najavo dogodka na družbenih omrežjih, ki je na deževni aprilski večer v protokolarno dvorano sv. Frančiška Asiškega zvabil množico ljudi. Ne, ni šlo za koncert zloglasne norveške black metal skupine Gorgoroth, temveč za predstavitev nove zbirke satirične poezije in večer šansonov Svetlane Makarovič. 100 dni po izdaji prve politične zbirke Vladavina muh, v kateri je obračunala z Janezom Janšo, je z Golobnjakom ogledalo nastavila tudi vladi Roberta Goloba. Kot pravi, gre za drugi del trilogije. “Tretji del že nastaja. Naslovila ga bom V božjem imenu,” je povedala na koncertu, ki ga je obiskal Aljaž Novak.

(SLOVENIJA) Predori na 2TDK razkrivajo drobovje krasa

V predorih na trasi drugega tira so krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU do zdaj popisali 34 jam. Ko jih gradbeni delavci obvestijo, da so naleteli na odprtino, morajo takoj na teren. Delajo hitro, saj gradnja ne more dolgo stati. Veliko odkritje je bila jama pri Lokvi, ki se je odprla kot 17. in jo še vedno raziskujejo. Jamarje in krasoslovce pa zanima še marsikaj drugega: dokumentirati želijo podzemni svet, poskrbeti za njegovo ohranitev in opazovati vse dogajanje tam spodaj. Globine so resnično osupljive; predori bodo ponekod potekali celo 350 metrov pod površjem. Z jamarji se je pogovarjala naša novinarka Jana Krebelj.

(PRI SOSEDIH) V Trst prihaja največja letalonosilka na svetu

Po eni največjih tovornih ladij na svetu je lansko leto v Trst tudi največja ameriška letalonosilka USS Gerard R. Ford, ki je poimenovana po 38. predsedniku ZDA. V Tržaški zaliv je priplula v nedeljo, 17. septembra, odplula pa 21. septembra. Letalonosilka USS Gerald R. Ford je dolga 333 metrov, široka 41 metrov in ima izpodriv sto tisoč dolgih ton. Sprejme lahko 4660 članov posadke in do 90 letal, ki lahko opravijo 220 zračnih napadov na dan. Ladja lahko doseže hitrost 30 vozlov oziroma 56 kilometrov na uro. Ker letalonosilko poganjata dva jedrska reaktorja, so se tedaj v Trstu soočali tudi s številnimi protesti mirovnih in okoljevarstvenih organizacij, skupin in posameznikov.