Primorska sopara ni dosegla Gorenjske
Petkov celodnevni izlet z naročniki Primorskih novic je zaradi pestrega programa in aktivnega dogajanja minil, kot bi trenil. Škofja Loka, Soteska Vintgar, Bled, Radovljica in Mojstrana so bile naše postojanke, kjer smo za trenutek upočasnili korak in se “naužili” naravnih ter zgodovinskih lepot Gorenjske.
“Premalokrat spoznavamo Slovenijo. Pot nas navadno pelje v tujino, a pozabljamo, koliko naravnih čudes imamo v naši neposredni bližini,” so si bili enotni redni bralci Primorskih novic (PN), ki so se v petek z nami odpravili na izlet na Gorenjsko v dobri družbi z vodičkama Alenko Pavlica in Evelin Bizjak.
Prvi cilj na naši poti je bila Škofja Loka, ki velja za najlepše ohranjeno srednjeveško mesto v Sloveniji. Staro mestno jedro se ponaša s številnimi znamenitostmi iz preteklosti, nad mestom pa kraljuje Loški grad, ki je bil zgrajen že pred letom 1202. Poleg muzejskih zbirk v grajskih sobanah imajo tam še etnološki muzej na prostem na nekdanjem grajskem vrtu. Izletniki so zaman dvigali pogled proti njemu, ker tokrat njegov ogled ni bil predviden, smo se pa zato sprehodili skozi mestno jedro in videli Šentjakobsko ter kapucinsko cerkev, kjer hranijo najstarejše dramsko besedilo v slovenščini – Škofjeloški pasijon.
Zmaga in Darko Antončič iz Sežane sta že bila v Škofji Loki, toda prvič sta se po njej sprehodila z vodičem. “Fajn je,” sta nasmejanih ust na kratko strnila prve vtise po ogledu mesta. Zmaga zelo rada potuje, Darko pa priznava, da niti ne. Morda si bo premislil. Utegne se zgoditi, da bosta v prihodnosti celo tekmovala za potovanja, tako kot za branje časopisa. “Zjutraj prav tekmujeva, kdo bo prvi prebral PN. Zmagam, če uspem dovolj hitro skuhati kavo,” se pošali Zmaga. V časniku prebere vse, Darku pa so najljubše športne strani, pa tudi nekaj politike. “Včasih, ko je časnik izhajal le ob torkih in petkih, sem ga bolj čakal, saj so bile v dveh izdajah strnjene pomembnejše vesti. Zdaj, ob dnevnem izhajanju časnika, pa je v njem tudi veliko obrobnih,” pravi.
Pot smo nato nadaljevali proti Soteski Vintgar, edinstveni naravni znamenitosti. Strumno smo prehodili 1600 metrov dolgo, a ozko in slikovito sotesko, ki jo je skozi leta izdolbla alpska rečica Radovna. Sledil je krajši postanek na turistično zelo obleganem Bledu, od koder pogled nenehno uhaja na tamkajšnje jezero, ki daje pokrajini pravljično podobo.
“Če bi bila doma, bi morala grabiti in balirati seno. Raje pohajava,” je brez zadrege priznal Damjan Škrlj iz Dan pri Divači. “Pred časom sva dobila majico PN, zdaj pa izlet. Super je,” sta povedala z ženo Branko. Branka pri prebiranju časnika ni izbirčna: “Preberem prav vse, najbolj natančno pa novice in napovedi dogodkov s srednje Primorske. Zelo rada imam priloge, še posebej, ko govorijo o zdravju.” Damjan bolj izbira. “Prva stran, vreme, osmrtnice, kronika. To me najbolj zanima. Sicer pa preberem še članke, za katere mi žena pove, da bi me zanimali. Je pa super, da časnik dobimo že ob štirih zjutraj,” pohvali raznašalko, ki poskrbi za zgodnje branje.
Nato smo se sprehodili skozi Radovljico, srednjeveško mesto, ki se je oblikovalo v 14. stoletju na rečnih terasah nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Kosilo so nam pripravili v gostilni Lectar, kjer so nam dobrodošlico izkazali s pokušino medenjakov in medičnega likerja. Ogledali pa smo si tudi Lectarski muzej, kjer smo podrobneje in na lastne oči spoznali umetnost figuralno oblikovanega in okrašenega peciva iz medenega testa.
Alenka Aščerič iz Kopra je na avtobus PN sedla skupaj z mamo Erno. “Gorenjsko poznam kar dobro, bila sem že na Bledu, v Radovljici, Mojstrani, Tržiču, na Jezerskem, v Bohinju in še bi lahko naštevala. Ti kraji so mi zelo všeč in rada se vračam,” je hitela pripovedovati Alenka. Erna pove, da je na PN naročena že vrsto let, “kaj več pa me nikar ne sprašujte, besede mi ne tečejo dobro”. Alenka na drugi strani pojasni, da v časniku prebere vse po vrsti. Začne z vremenom in nadaljuje s horoskopom, dogodki, križanko pa vse do konca - bolje rečeno začetka časopisa.
Po kosilu smo pot nadaljevali proti Mojstrani, kjer smo obiskali Planinski muzej Slovenije. Bogata stalna zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru.
Sestri Lilijana Kapelj Gorup iz Košane in Kristina Kapelj Sirnik s Kala sta tam pohvalili organizacijo izleta. Nekatere sopotnike sta že od prej poznali na videz, nekatere sta spoznali na novo. “Najbolj zanimiv nama je bil stari del Škofje Loke. V resnici je grozno, v kakšnih razmerah tam živijo ljudje,” sta povedali v en glas in dodali, da bi Škofjeločanom nujno morali zgraditi most, ki bi promet speljal izpred njihovih vrat. Do izleta sta se “dokopali” s pomočjo mame, ki je naročena na PN. Njuna najljubša rubrika je Bralci poročajo, najljubša avtorica pa Jana Krebelj. Še posebej radi prebereta njene kolumne. “To je lušten časopis za naš konec. Včasih me ni pritegnil, zdaj pa mi je super. Morda bi morali nekako pritegniti več bralcev generacije izpod 30 let,” razmišlja Kristina Kapelj Sirnik.
80 naročnikov Primorskih novic je bilo v petek tako prikrajšanih za soparno in vroče vreme, ki je bilo na Primorskem. Z izleta so se vrnili polni vtisov, ki jim bodo še dolgo ostali v spominu.
ANA CUKIJATI, NIVES KREBELJ
