Rade Šerbedžija: "Povabilo slovenskega admirala je spremenilo vse"

BRIONI • Rade Šerbedžija je v nedavno izdani monografiji o Brionih obudil spomin na obisk, ki je njegovo življenje nepričakovano usmeril proti enemu najlepših jadranskih otočij. Poglavje, ki sta mu ga namenila zakonca Sabine in Reiner Opoku, razkriva, kako so Brioni iz kraja občudovanja sčasoma postali njegovo umetniško zatočišče.

Prvič jih je obiskal leta 1986, ko je po koncertu v Pulju spoznal admirala Jugoslovanske vojne mornarice Marijana Pogačnika. Šerbedžija ga opisuje kot izjemnega človeka in tesnega prijatelja, prav njegovo povabilo pa mu je omogočilo prvo srečanje z otoki, ki so ga prevzeli z naravno lepoto in spokojnostjo.

Brione primerjal z rajem

Med sprehodom po brionskem parku si je dejal, da je raj verjetno videti prav tako. V zapisu za monografijo je Istro primerjal s Provanso: v rdeči zemlji, vonju posušenih zdravilnih zelišč ter zelenih in rumenih odtenkih pokrajine je prepoznal barve, kakršne bi lahko navdihnile tudi Vincenta van Gogha.

Na otoke se je vrnil leta 1999, ko je s prijateljem Dejanom Aćimovićem snemal film Je jasno, prijatelj? (Je li jasno, prijatelju). Prijatelji iz Vodnjana so ga tedaj spodbujali, naj v Istri ustanovi gledališče, in mu razkazovali različne prostore, vendar ga je dokončno prepričal šele obisk trdnjave Minor na Malem Brionu.

Rodilo se je gledališče Ulysses

Ko sta z ženo Lenko Udovički hodila po mogočnem nekdanjem vojaškem kompleksu, je Šerbedžija na glas govoril verze iz Hamleta. Šumenje morja in veter, ki je potoval skozi dolge hodnike in prazne sobe, sta ustvarila zvočno kuliso, v kateri je igralec prepoznal prihodnji oder. Prav tam sta našla prostor za svoje umetniške sanje in upanje.

Iz tega odkritja je zraslo gledališče Ulysses, ki sta ga Šerbedžija in Borislav Vujčić ustanovila leta 2001. Njegovo prvo veliko poglavje je bil Kralj Lear v režiji Lenke Udovički, predstava, ki je trdnjavo Minor spremenila v eno najbolj prepoznavnih poletnih gledaliških prizorišč v regiji.

Letos bo zadnjič

Šerbedžija bo letos vlogo Leara, ki jo je na tem odru odigral več kot stokrat, uprizoril še zadnjič. Slovo ima zato poseben pomen: z njim se sklene četrt stoletja dolga zgodba predstave, ne pa tudi njegova povezanost z Brioni.

Eden najbolj prepoznavnih igralcev nekdanje Jugoslavije je prepričan, da otočje ponuja še številne naravne odre za gledališče, glasbo in druge umetniške dogodke. Želi si, da bi Brioni v prihodnosti še močneje zaživeli kot svetovno znana destinacija kulture, naravnih lepot in kakovostnega turizma.

Povabilo slovenskega admirala leta 1986 tako ni ostalo le lep spomin na prijateljstvo. Iz njega je zrasla trajna gledališka zgodba, ki še danes povezuje naravo, umetnike in občinstvo ter potrjuje, kako daleč lahko seže ena sama iskrena gesta.