Umetno inteligenco uporabljata že skoraj dve tretjini prebivalcev Slovenije

SLOVENIJA • Odgovor še zdaleč ni preprost. Kot je opozorila filozofinja Olga Markič z ljubljanske filozofske fakultete, se namreč zaplete že pri samem vprašanju, kaj razumevanje sploh je. Enotne definicije nimamo niti za ljudi. “Tudi ljudje lahko dolgo verjamemo, da nekaj razumemo, nato pa ugotovimo, da smo se motili. Poleg tega ni vseeno, ali znamo neki pojav zgolj napovedati ali tudi pojasniti njegove vzroke,” je poudarila.

Zna rešiti problem, a ne razume sveta

Pionir umetne inteligence v Sloveniji Ivan Bratko meni, da lahko razumevanje strojev presojamo podobno kot pri ljudeh - po njihovih odgovorih in ravnanju. Za nadzor nad umetno inteligenco je po njegovem pomembno predvsem, ali se sistem odziva tako, kot bi pričakovali od nekoga, ki nalogo razume.

Precej bolj zadržan je Filip Dobranić z Inštituta za novejšo zgodovino. Opozarja, da odgovori umetne inteligence predvsem odražajo človeško znanje in kulturno produkcijo, na katerih so se modeli učili. Za uporabnika pa je pogosto pomembnejše, ali orodje opravi zahtevano nalogo, kot pa vprašanje, kaj se pri tem dogaja v njegovem razmišljanju.

“Če denimo pravilno prepozna predmet na sliki, vprašanje, ali tudi razume, kaj prikazuje, ne vpliva nujno na uporabnost rezultata,” je ponazoril.

Toda sposobnosti umetne inteligence so zelo neenakomerne. “Če sistem neko nalogo opravi odlično, še ne pomeni, da bo enako uspešen pri drugi,” opozarja Marko Robnik Šikonja z ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko. Posebej uspešna je na področjih z jasnimi pravili, denimo v matematiki, precej bolj negotova pa lahko postane pri vprašanjih, ki zahtevajo razumevanje družbenih odnosov in okoliščin.

Prav tu se po mnenju Olge Markič pokaže pomembna razlika med človekom in strojem. Človeško razumevanje je povezano tudi s telesom, čustvi in odnosi z drugimi. “Čustva nam med drugim pomagajo presoditi, katere informacije so pomembne za odločitev. Zato je treba razlikovati med sistemom, ki čustva simulira, in človekom, ki jih doživlja,” je dejala.

Hitra rast števila uporanikov

Medtem ko strokovnjaki razpravljajo o mejah strojnega razumevanja, se umetna inteligenca nezadržno širi med prebivalstvom. Po najnovejših podatkih Statističnega urada RS je orodja generativne umetne inteligence v prvem četrtletju letos uporabljalo že 62 odstotkov prebivalcev Slovenije, kar je 24 odstotnih točk več kot lani. V primerjavi z letom 2024 se je uporaba kar potrojila.

Najbolj domača je umetna inteligenca mladim, med katerimi jo uporablja že 90 odstotkov. Med učenci, dijaki in študenti ta delež dosega celo 93 odstotkov. Toda tehnologija prodira tudi med starejše. V starostni skupini od 65 do 74 let se je delež uporabnikov v enem letu povečal z desetih na 28 odstotkov, med upokojenci pa z devetih na 30 odstotkov.

Še posebej izrazit je skok med zaposlenimi. Lani jih je orodja umetne inteligence uporabljalo 43 odstotkov, letos že 71 odstotkov.

Najpogosteje jih uporabljamo za iskanje informacij, kar je navedlo 58 odstotkov vprašanih. Slaba tretjina jih uporablja za pisanje, povzemanje ali prevajanje besedil, 18 odstotkov za ustvarjanje slik in videoposnetkov, sedem odstotkov pa za programiranje.

Podobno hitro umetna inteligenca osvaja slovenska podjetja. Še lani jo je uporabljalo 22 odstotkov podjetij, letos že 38 odstotkov. Med velikimi podjetji je delež dosegel 83 odstotkov, med srednje velikimi 52, med malimi pa 34 odstotkov. Najpogosteje jo podjetja uporabljajo pri administraciji in upravljanju, informacijski varnosti ter trženju in prodaji. Toda zanimiv je še en podatek: dokument z navodili, smernicami ali postopki za uporabo umetne inteligence ima le devet odstotkov podjetij.

Ali ji lahko zaupamo?

Vse širša uporaba odpira tudi vprašanje zaupanja. Statistiki ugotavljajo, da je v prvem letošnjem četrtletju kar 72 odstotkov prebivalcev na spletu naletelo na neresnično ali dvomljivo informacijo oziroma vsebino. Med mladimi je bilo takšnih 87 odstotkov. Seveda vseh teh vsebin ni ustvarila umetna inteligenca, vendar njen razvoj dodatno povečuje možnosti za njihovo množično ustvarjanje in širjenje.

Strokovnjaki ob tem opozarjajo še na pristranskost sistemov, ki lahko iz podatkov, na katerih se učijo, prevzemajo družbene predsodke in neenakosti. “Zelo sem skeptična, kadar umetna inteligenca posega na področje človeka in družbe,” je poudarila Markič. Bratko pa meni, da bi morali sistemi umetne inteligence svoje odgovore znati tudi utemeljiti. “Podobno kot pri strokovnjaku, ki se lahko zmoti, nam razlaga omogoči presojo, ali so njegovi argumenti prepričljivi,” je dejal.

In prav v tem je nemara osrednji izziv tehnologije, ki jo uporablja že večina prebivalcev Slovenije. Ni več vprašanje le, kaj vse zna umetna inteligenca narediti namesto nas, temveč tudi, ali znamo sami dovolj dobro presoditi, kdaj ji lahko zaupamo. • nr