S katrco iz Povžan do Pariza
Petdeset let potem, ko so iz tovarne Renault v Parizu pripeljali prvi model renault 4 in se z njim popeljali po pariških ulicah do Eifflovega stolpa, sta tako kot množica ljubiteljev legendarnih katrc pred dnevi to storila tudi Marinka in Sandi Fabjančič iz brkinskih Povžan. Njuna edinstvena rumena katrca (skrajšana in brez strehe) je v Parizu požela številne čestitke in postala prava zvezda.
POVŽANE, PARIZ> Rumena katrca družine Fabjančič iz Povžan v Brkinih je bila sicer sestavljena 28 let po rojstvu prve katrce, vendar so se rojstnemu dnevu prvega modela 3. avgusta v Parizu poklonile številne mlajše sestre iz vseh koncev Evrope. Iz Brkinov sta se dva dni prej odpravila tudi sestra in brat Marinka in Sandi Fabjančič s svojo predelano (coupe cabriolet) katrco iz njihove družinske kleparske delavnice. “Takih katrc serijsko niso delali,” pravi Sandi, “zato je bila naša prava atrakcija”.
Navdušenci iz številnih držav so svoje katrce v Parizu popeljali po isti poti, po kateri so peljali prvi model katrce leta 1961: iz Ile Seguin do Slavoloka zmage in čez Elizejske poljane do Eifflovega stolpa. “Na semaforjih so nas potniki iz drugih avtov fotografirali, nekajkrat so nama celo zaploskali. Občutki so bili izjemni,” sta povedala Fabjančičeva, ki sta v Parizu ostala še dva dneva in se nato prek Švice vrnila domov.
Skupno sta tako prevozila 3008 kilometrov, na poti proti Parizu sta premagala enajstkilometrski predor pod Mont Blancom, med vrnitvijo sta se v Švici povzpela 2005 metrov visoko, v Italiji pa ju je ujela huda nevihta. “Platno je zdržalo, težava je bila v vetrobranskem steklu in brisalcih. Bil je tak naliv, da nisva videla ničesar več in sva se morala ustaviti,” pripoveduje Sandi.
O katrci pa imata oba same pohvalne besede. S seboj sta vzela nekaj jermenov, razdelilno kapo, kable, svečke in škatlo orodja, vendar pa je 22-letna katrca z originalnim motorjem vseh tri tisoč kilometrov zdržala brez najmanjše okvare. “Še najbolj nerodno nama je bilo v Švici, ko sva se s katrco vzpenjali na gorski prelaz v drugi prestavi s približno 40 kilometrov na uro, tako da so nama vsi trobili. Sva jo pa pred tem v Franciji spustila po klancu navzdol, da je stekla s hitrostjo 108 kilometrov na uro. Sicer pa sva v povprečju vozila s hitrostjo 83 kilometrov na uro in dokazala, da se tudi počasi daleč pride,” se smejeta Marinka in Sandi.
DC