Satelitski sistem Galileo tik pred začetkom delovanja

PARIZ > Storitev, brezplačno dostopna po vsem svetu, bo na voljo le pametnim telefonom in navigacijskim napravam z mikročipi, združljivimi s sistemom Galileo. Pri nekaterih napravah bo pred tem morda treba še posodobiti programsko opremo, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnila tiskovna predstavnica Evropske komisije Mirna Talko. Po njenih besedah več proizvajalcev pametnih telefonov že izdeluje primerne čipe.

“Uporabnike po svetu bodo prvič lahko usmerjali sateliti sistema Galileo,” je razglasila Lucia Caudet iz komisije. Sistem naj bi dokončali leta 2020, ko bo okoli Zemlje krožilo do 30 Galileovih satelitov.

Galileo naj bi v prvih 20 letih svojega delovanja gospodarstvu EU prispeval okoli 90 milijard evrov. Komisija ocenjuje, da bo globalni trg satelitske navigacije do leta 2020 vreden okoli 244 milijard evrov, navaja AFP.

Segel bo tudi na območja, kjer signala trenutno ni

Galileo bo za razliko od sistema GPS pod nadzorom civilnih oblasti EU, ta pa želi z njim poleg GPS konkurirati tudi ruskemu Glonasu. Evropski sistem satelitske navigacije naj bi za več kot dvakrat izboljšal navigacijske zmogljivosti ter signale na oddaljenih območjih na severu Evrope in v velikih mestih, kjer zaradi visokih zgradb prihaja do motenj. Na voljo bo tudi za uporabo v vojaške namene.

Prek regulirane javne storitve bodo sistem Galileo prav tako uporabljali drugi javni organi, kot so službe za civilno zaščito, službe za humanitarno pomoč, cariniki in policija. Ponujal bo zelo zanesljivo in v celoti šifrirano storitev za vladne uporabnike v času nacionalnih izrednih razmer ali kriz, kot so teroristični napadi, so sporočili iz Evropske komisije.

Hitrejše reševanje ob klicu v sili

Za razliko od sistema GPS ali Glonas, ki sta sposobna lociranja do nekaj metrov natančno, naj bi Galileo iz vesolja usmerjal na meter natančno. Segel bo tudi na območja, kjer signala trenutno ni, denimo v predore. Tako bo med drugim olajšal iskalne akcije v odročnih krajih.

S storitvijo za iskanje in reševanje bo ljudi, ki so poslali klic v sili z oddajnika, povezanega s sistemom Galileo, moč najti in rešiti hitreje, saj se bo čas za njihovo izsleditev skrajšal na samo deset minut. To storitev nameravajo pozneje še izboljšati, tako da bo tudi pošiljatelj klica v sili obveščen, da je bil izsleden in da je pomoč na poti.

Galileo bo do leta 2018 tudi v vsakem novem modelu vozil, ki se bodo prodajala v Evropi, in bo različnim napravam zagotavljal okrepljene navigacijske storitve, poleg tega pa bo omogočal delovanje sistema odzivanja pri nesrečah eCall.

“Imeti sistem, ki naj bi bil dokaj neodvisen od ameriškega, ki je pod nadzorom vojske, je verjetno dobra stvar,” je ocenil George Abbey z univerze v Houstonu. Še posebej koristna je takšna rešitev v primeru morebitnega konflikta ali nestrinjanj, zaradi katerih bi ZDA lahko omejile signal GPS, je dodal.

Prva dva satelita v orbiti leta 2011

Prva dva satelita sistema Galileo so v orbito izstrelili oktobra 2011, leto pozneje pa sta jima sledila še dva. Z nadaljnjimi izstrelitvami so morali zaradi tehničnih težav nato počakati več kot eno leto.

Začetki projekta Galileo segajo v december 1999, ko ga je Evropska komisija odobrila s predvidenim proračunom med 2,2 in 2,95 milijarde evrov. Projekt v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, ki bi poskrbel za “zaščito evropskih strateških potreb”, naj bi bil po tedanjih predvidevanjih dokončan leta 2008.

Ker ni šlo vse po načrtih - projekt je temeljil na javno-zasebnem partnerstvu, ki se ni obneslo - in se je postopek gradnje zavlekel, je komisija leta 2008 projekt preoblikovala. V celoti financiran z javnim denarjem naj bi do konca leta 2013 davkoplačevalce stal 3,4 milijarde evrov. Za obdobje 2014-2020 so nato predvideli dodatnih sedem milijard evrov.

STA