Sledi božjega delca

LJUBLJANA, ŽENEVA> Odkritje božjega delca je že od zagona te velike raziskovalne infrastrukture najbolj svetli up velikega hadronskega trkalnika (LCH). Med posledicami silovitih trkov protonov v 27 kilometrov dolgem podzemnem predoru med Švico in Francijo bi lahko našli tudi kakšen Higgsov bozon. Tisti delec, ki ustvarja Higgsovo polje. To pa v interakciji z osnovnimi delci vsemu daje maso. Vsaj takšna je nekaj desetletij stara teza o tem, zakaj ima snov sploh maso. Eksperimentalni podatki jo bodo morda potrdili, morda pa tudi ovrgli in odprli prostor za nova razmišljanja.

Zadnja opažanja eksperimentalnih skupin Atlas in CMS nikakor ne potrjujejo obstoja najbolj iskanega delca v vesolju. Kar so do sedaj opazili znanstveniki, so le “vabljivi namigi”, kot so se izrazili v Cernu. Dve eksperimentalni skupini sta na podobnih masnih območjih opazili odklone, ki bi lahko nastali pri razpadu bozonov.

A morda gre le za naključje, so previdni znanstveniki. “Potrebujemo več statistike. Ampak je vznemirljivo,” je zadnje premike komentiral generalni direktor Cerna Rolf-Dieter Heuer.

Vodja raziskovalne skupine Atlas na Institutu Jožefa Stefana Marko Mikuž je kljub temu optimist, saj sedaj, pravi, vedo “kam gledati” in čemu posvetiti pozornost. “Če le ne bo kakega neljubega pripetljaja z velikim hadronskim trkalnikom, bomo v naslednjem letu lahko res odpirali šampanjec,” si obeta Mikuž. Čeprav Slovenija ni članica Cerna, pa po Mikuževih besedah Slovenci že skoraj 30 let sodelujejo pri njegovih raziskavah. Projektu Atlas se je Slovenija pridružila junija 1996, v njem pa sodeluje skoraj ducat naših znanstvenikov in pol manj članov podpornega osebja. VH, STA