Slovenija do nove več kot tisočmetrske jame
Ekipa jamarjev pod vodstvom Jamarskega kluba Borovnica je na območju Rombona odkrila nov prehod v breznu Hudi Vršič, s katerim se je globina te jame povečala na več kot 1000 metrov. Dosežek je plod večletnega projekta povezave treh velikih jam Rombonskih podov v enovit visokogorski jamski sistem.
BOROVNICA > Brezno Hudi Vršič so odkrili in do globine 620 metrov raziskali italijanski jamarji okrog leta 1990. Spodnjih 385 metrov tvori popolna vertikala, imenovana Zlatorog.
Ekipa borovniških jamarjev je leta 2003 opravila prvi spust v brezno in v globini 200 metrov nad vertikalo Zlatorog našla nov prehod, ki jih je v 14 letih in z okrog 60 odpravami v brezno pripeljal s prvotnih 620 metrov globine do današnjih 1026 metrov in s prvotnih 737 metrov dolžine do današnjih 4525 metrov.
Za odkritje, ki je pred dnevi pripeljalo v globino več kot 1000 metrov, so poskrbeli Ana Makovec, Taša Ileršič in in Mitja Mršek iz Jamarskega kluba Borovnica ter Aleš Štrukelj iz Jamarskega kluba Rakek in njihova italijanska jamarska kolega Roberto Antonini inAlberto Dal Maso. Odprava je potekala med 27. in 31. oktobrom letos.
“Jamski sistem Hudi Vršič skoraj zagotovo obeta povezavo s sistemom Črnelskega brezna, kar bi pomenilo okrog 18 kilometrov rovov in globino približno 1400 metrov celotnega sistema,” je povedal vodja odprave Mršek in dodal, da lahko to dosežejo že z naslednjo ekspedicijo.
Ekspedicijam so se v vseh teh letih občasno pridruževali tudi jamarji iz drugih slovenskih društev in tujine. Večina zaslug za preboj v Hudem Vršiču pa gre vztrajnosti in usposobljenosti jamarske trojke, ki jo sestavljajo jamarji Ana Makovec, Aleš Štrukelj in Mitja Mršek kot vodja.
Njihov dosežek po pojasnilih Jamarskega kluba Borovnica predstavlja izjemno spodbudo za nadaljnje raziskave in velik korak k uresničitvi končnega cilja, formiranja Rombonskega jamskega sistema z okrog 1700 metri globine in več deset kilometrov dolžine rovov.
Kaninsko-Rombonski gorski masiv v Julijskih Alpah, nad Bovcem in dolino reke Soče, je namreč eno redkih območij na zemeljski obli, kjer debelina skladov karbonatnih kamnin omogoča nastanek jam in brezen globine tudi 2000 metrov. Na zahodnem delu masiva se raztezajo Kaninski podi, na vzhodnem pa Rombonski podi.
STA
