Smukavc, prastara jed, ki sodi v sodobno ponudbo
Za nože, tlačilke in kuhalnice je v soboto poprijelo osem idrijsko cerkljanskih ekip in skušalo komisijo prepričati z okusnimi smukavci. Tradicionalna jed iz ohrovtovih, a tudi drugih listov, je del vsakdanjega jedilnika Hotela Cerkno. Ta je prvo tekmovanje tudi organiziral.
CERKNO> Smukavc, ki ima svoje mesto med sedmimi idrijsko cerkljanskimi značilnimi jedmi, ki je z vsem dostopnimi sestavinami in enostavno pripravo njega dni pomagal preživeti nič koliko ljudi, je del vsakodnevne ponudbe Hotela Cerkno. Da bi ga popularizirali in vrnili na jedilnike, so v soboto pripravili tekmovanje v njegovi pripravi. Kuhalnice je zavrtelo osem dvočlanskih ekip cerkljanskih in idrijskih društev.
V ponudbi manjka lokalnih jedi
Enostavna in prastara jed je kot smukavc bolj znana na Idrijskem kot na Cerkljanskem. Tu ob krompirju njegovi osnovni sestavini ohrovtu pač rečejo berze in jedi berzevc.
Etnologinja Polona Kavčič je povedala, da smukavc v idrijsko cerkljanski gastronomski regiji (takih je v Sloveniji 24) skupaj z žlikrofi z bakalco, karažewcem, šebreljskim želodcem, sladkimi in slanimi potičkami, zelševko in luštrekajco tvori sedem najbolj reprezentativnih jedi. “Smukavc sodi na vsako mizo. Toliko bolje, če bi ga uspeli vpeti in prodajati skupaj z zgodbami, ki jim je botroval v preteklosti,” je menila Kavčičeva. Jože Zalar, predsednik ocenjevalne komisije, predavatelj na višji gostinski šoli na Bledu, ji je pritegnil. “Jedilnike, tudi v najbolj prestižni kulinariki, moramo razširiti z lokalnimi jedmi. Imamo odlično zelenjavo, avtohtone mesne pasme, a bolj malo tega v ponudbi. V Avstriji se denimo lahko pohvalijo z 80 odstotki lokalnih sestavin v kulinariki, pri nas pa tega ni,” je poudaril in pohvalil pripravo tekmovanja za ohranitev in promocijo smukavca, ki ga bodisi kot juho ali prilogo lahko ponudimo v vseh letnih časih.
Ohrovtovi listi, krompir in zabela
“Berze mpa liste wad ripe, vsačga pou, narižema mpa vržema u slan krap. Pou ure kuhama, patle use ukop vadcedima.
Valupma krampier, narižema, ga denemo u dna lanca, na vrh pa kuhane berze mpa liste wad ripe. Kaj krampier kuhan, use ukop wadcedima, zmočkama mpa fajn zabilma z zaska mpa česnkam,” je bil recept, ki so ga ta dan prebirali številni obiskovalci tekmovanja. Ob delovni pult ga je postavila zakojška ekipa turistične kmetije pri Flandru, ki smukavca v svoji ponudbi kakopak ne zanemarja in mu običajno dodaja okajena rebra ali jezik.
Čeprav so ekipam ponudili sestavine v hotelu, so jih vse prinesle s seboj. Z začimbami, zabelo, pa tudi listi (ob ohrovtovih je mogoče izbrati tudi zeljnate in sploh vse zeleno listje), so vsakemu od osmih loncev s smukavci dodale osebno noto.
Vsekakor sta se smukavca idrijske in cerkljanske ekipe društva podeželskih žena razlikovala v gostoti, saj mora berzevc stati na vilicah, smukavc pa naj bi bolj spominjal na juho. Ali so moške ekipe - društva Laški meh in turističnih društev Zakojca in Divje babe iz Reke) pripravile drugačne smukavce kot ženske (ob treh omenjenih še ekipi radia Primorski val in gostitelja Hotela Cerkno), komisija ni ocenjevala. Z okusom, videzom, vonjem in urejenostjo delovne površine sta jo najbolj prepričali ekipi društva podeželskih žena - Cerkno na prvem in Idrija na tretjem mestu, vmes pa se je na drugo uvrstila ekipa Hotela Cerkno.
Na pultih so se znašle tudi vse omenjene tradicionalne potičke. Ob pultih pa obilo glasbe, smeha in pesmi, s katero je prireditev začinil ženski pevski zbor Cerklanke.
SAŠA DRAGOŠ
