Štruklji so bili iz kvašenega testa, ocvirki na polenti pa sveži
Na nedeljski prireditvi Gozdar, kmet - nekoč in danes so pripravili štruklje po starih receptih. V bakrenem kotlu so skuhali polento in jo zabelili z ocvirki, ki so jih topili na kraju dogajanja.
BELSKO > Štruklji so znana slovenska specialiteta in verjetno najstarejša slovenska jed, saj pehtranove štruklje omenja že stara kuharska knjiga, ki je leta 1589 izšla v Gradcu, kjer je tedaj živelo veliko Slovencev. Pisec jih je imenoval slovenski štruklji.
Štruklji so narejeni iz vlečenega ali kvašenega testa, tanko razvaljanega in premazanega z različnimi vrstami nadevov. Kuhamo jih v vodi, bodisi zavite v krpo ali folijo, lahko tudi v sopari. Receptov za pripravo štrukljev je več kot sto, razlikujejo se od pokrajine do pokrajine, pečat so jim vtisnila različna obdobja.
Na nedeljski prireditvi Gozdar, kmet - nekoč in danes so jih članice Turističnega društva Pudgura pripravile po starih receptih iz vasi pod Nanosom.
“Zato da ohranjamo tradicijo tudi pri pripravi jedi,” so pojasnile, medtem ko so mesile, valjale, mazale in kuhale.
Njihovi štruklji so bili iz kvašenega testa, pripravljenega podobno kot za potico. “Lepo je vzhajalo,” so se strinjale.
Pripravile so jih tri vrste: gluhe, ti so brez nadeva, z namazom iz prepraženih drobtin in začimb ter skutnim namazom. Zavile so jih v krpe, še nekaj časa pustile vzhajati, nato pa skuhale v velikem kotlu. Kuhane so razrezale na rezine in zabelile s prepraženimi drobtinami ter posule s sladkorjem.
“Odlično so!” so zatrjevali številni obiskovalci, ki so jih pokusili.
Prireditev ob kozolcu toplarju, ki je namenjena ohranjanju spomina na stara gozdarska in kmečka opravila, pa ne mine brez polente. Skuhajo jo v bakrenem kotlu, na živem ognju. Letos so jo zabelili z ocvirki, ki so jih pripravili na kraju dogajanja.
“Svinjski špeh smo narezali na koščke, saj so taki ocvirki boljši kot zmleti. Cvreti se morajo na visoki temperaturi, takoj ko jih damo v posodo pa jih posolimo in prilijemo nekaj vode, da se ne prijemljejo in jih je lažje mešati. Ko pa dobijo barvo, dodamo še na kose narezano čebulo,” je postopek opisal Branko Požar z Belskega, dolgoletni aktivni član društva Pudgura.
STANA ZAVADLAV
