Topinambur: nenavadno ime, a zelo okusen užiten gomolj
Oktober je primeren tudi za bero topinamburja, ki je na naših tleh prisoten že stoletja. Vam več pove ime laška repa, svinjska repa, ameriški krompir ali jeruzalemska artičoka? No, za isto rastlino gre.
Topinambur je nezahtevna rastlina, ki nas jeseni razveseli z užitnimi gomolji. Ti so bogati z inulinom, po okusu pa spominjajo na kombinacijo krompirja in zelene.
Foto: Generirana PodobaTopinambur danes najdemo predvsem na obronkih travnikov, ob poteh in na opuščenih zemljiščih, kjer se lahko hitro razraste. Na vrtovih in poljih ga srečamo precej redkeje, čeprav je nezahtevna in vsestransko uporabna rastlina. Čez poletje ga prepoznamo po visokih steblih, ki lahko zrastejo tudi do dva metra, in rumenih cvetovih, podobnih manjšim sončnicam. Topinambur je namreč sorodnik sončnice, njegova posebnost pa se skriva pod zemljo - v grčastih, nepravilno oblikovanih gomoljih. V Evropo so ga iz Severne Amerike prinesli v začetku 17. stoletja. Nekoč je bil pomemben vir hrane, pozneje pa ga je s polj izrinil krompir. Zaradi skromnih zahtev in obilnega pridelka je ponekod veljal tudi za hrano za živino.
Okus med krompirjem in zeleno
Gomolji po videzu spominjajo na ingver ali grčast krompir, po okusu pa so rahlo sladkasti, z nežno noto oreščkov in zelene. Uživamo jih lahko surove ali kuhane, pečene in pražene. Tanko narezani se odlično podajo v solate, lahko jih skuhamo kot prilogo, pripravimo pire, kremno juho ali jih spečemo v pečici. Naribani so uporabni tudi v zelenjavnih polpetih, iz njih pa lahko pripravimo celo namaze. Pred uporabo jih dobro očistimo; lupine ni nujno odstraniti, saj je užitna, le temeljito jo je treba oprati. Če gomolje olupimo ali narežemo, jih lahko do priprave hranimo v vodi z nekaj limoninega soka ali kisa, da ne potemnijo.
Topinambur je zanimiv tudi zaradi svoje sestave. Namesto veliko škroba vsebuje predvsem inulin, vrsto prehranske vlaknine, ki je človeški prebavni encimi ne razgradijo v tankem črevesu. Inulin deluje kot prebiotik, saj je hrana koristnim črevesnim bakterijam. Zaradi tega je topinambur lahko dobrodošla popestritev jedilnika, vendar z njim ne pretiravajmo. Pri občutljivejših ljudeh lahko večja količina povzroči napenjanje, vetrove ali bolečine v trebuhu. Če ga še ne poznamo, ga je zato najbolje najprej poskusiti v manjši količini.
Lahko ga kuhamo ali pečemo
Pri toplotni pripravi je dobro vedeti, da gomolji ne potrebujejo dolgega kuhanja. Narezane na manjše kose jih lahko skuhamo v približno 15 do 20 minutah, odvisno od njihove velikosti. Če jih pečemo v pečici, jih pred tem narežemo na krhlje, začinimo z oljčnim oljem, soljo in zelišči ter pečemo, dokler se ne zmehčajo in rahlo zapečejo. Zaradi nežnega okusa se lepo ujamejo tudi s česnom, timijanom, peteršiljem in limono.
Izkopavamo ga sproti
Gomolje lahko izkopavamo od jeseni, ko nadzemni deli rastline začnejo rumeneti in se sušiti, pa vse do pomladi, če zemlja ni zmrznjena. Najbolje jih je pobirati sproti, toliko, kolikor jih potrebujemo, saj se po izkopu razmeroma hitro izsušijo in ovenijo. V zemlji dobro prezimijo, mraz pa lahko njihov okus še izboljša: del inulina se namreč pretvori v enostavnejše sladkorje, zato so gomolji po hladnem obdobju pogosto slajši. Če jih moramo shraniti, jih ne peremo vnaprej, temveč jih v hladnem prostoru ali hladilniku hranimo v perforirani vrečki oziroma rahlo vlažnem okolju.
Na vrtu ni zahteven
Topinambur je trpežna rastlina, ki uspeva v različnih vrstah tal, najbolje pa v rodovitni, rahli in dobro odcedni zemlji. Potrebuje sončno lego, v sušnem obdobju pa mu koristi zalivanje. Sadimo ga lahko jeseni ali zgodaj spomladi, približno osem do deset centimetrov globoko, med gomolji pa pustimo okoli 40 do 50 centimetrov prostora. Med rastjo ga po potrebi okopljemo in odstranimo plevel, sicer posebne nege ne zahteva.
Pri sajenju velja nekaj previdnosti: iz drobnega koščka gomolja lahko zraste nova rastlina, zato se topinambur hitro širi in ga je pozneje težko povsem odstraniti. Če ne želimo, da zavzame večji del vrta, ga posadimo na omejeno gredo ali v večjo posodo. Jeseni izkopljemo večino gomoljev, nekaj pa jih pustimo v zemlji, da bodo prihodnje leto znova odgnali.