Tretji član, ki ima korenine v Južni Ameriki

Dva križanca, t-roc in t-cross, sta tisto, kar ljudje pričakujejo v tem segmentu - malo bolj robustna, eden velik, drugi malce manjši, z udobjem in dobro tehniko in vsem, kar od znamke pričakujete, z eno izjemo - privlačnostjo. Oba sta, no roko na srce, zelo konvencionalno škatlasto oblikovana. Nekateri bi dejali celo - nevpadljiva ali prezrta. In potem tu med njiju nenadoma skoči taigo, z dolžino 4,27 metra večji od obeh, po segmentu manjši od t-roca in s kupejevsko polterensko zasnovo (kjer spomin sega desetletje in več nazaj do premijske bavarske zasnove), hudo zanimiv in všečen avto, sploh za vse goreče oboževalce “Das Auta”, ki so z zavistjo pogledovali k bolj dinamično oblikovani konkurenci. Znotraj same znamke pa česa podobnega pravzaprav ni (če izvzamemo skrajni električni vrh ID.5). Nekje v podzavesti morda komu odzvanja informacija, da je taigo brazilskega izvora. Je. In ni. Tam nekaj zelo podobnega sliši na ime nivus, na našem koncu pa so Brazilca pravzaprav naredili na novo s kosi z evropskih skladiščnih polic in tudi s tekočih trakov naše celine prihaja. V konglomerat treh križancev tehnično sodi še polo, vsem pa je skupna slavna platforma MQB, razlika je le v zunanji podobi. Pretežno.

Prepoznavna podoba

Če vas bo kdo spustil v notranjost z zavezanimi očmi, boste imeli kar nekaj težav z ugibanjem, v katerem modelu sedite. Vse je tako rekoč “volkswagnizirano”. Seveda to ni mišljeno v negativnem smislu, ampak zadeve, ki ergonomsko, tehnično, vizualno in še kako delujejo, pač ne odkrivaš na novo. V opremi R-Line so merilniki serijsko digitalni, na sredi je znani hišni infozabavni sistem, v spodnjem nadstropju sredinske konzole je samostojna klimatska naprava, tudi volan ste nekje že videli, sedeži pa so školjkasto športni (r-line paket). Kak bolj dinamično osveščen ljubitelj drugih znamk bi se znal zmrdovati nad črno sivo notranjostjo, a so vsaj na zgornjem delu armaturne plošče prijetni na otip, tisti spodaj in oni na vratih pa tradicionalno (trdo) plastični. Za tehnično bolj zahtevne uporabnike digitalni del omogoča kar nekaj prilagoditev, ostali pa zaženejo motor in gremo!

Tehnični podatki:

Dimenzije (d/š/v): 4.266 mm x 1.757 mm x 1.515 mm

Medosna razdalja: 2.554 mm

Motor: litrski, trivaljnik, 81 kW (110 KM)

Menjalnik: 7-stopenjski, dvosklopčni

Posoda za gorivo: 40 litrov

Prtljažnik: 440 litrov

Cena: 25.671 € (cena z dodatno opremo 27.889 €)

Bogato opremljen ni najbolj poceni

Kupejevska streha počaka na glave zadnjih potnikov, preden se začne spuščati in tam najdemo presenetljivo veliko prostora za glavo. Seveda vse v mejah normale, saj je avto prvenstveno mišljen za dva odrasla človeka in podmladek na zadnjih sedežih. Tudi štirim prtljažnik ponudi zelo veliko prostora, 440 litrov, ki ga zaradi kupejevskega zadka morda niti ne bi pričakovali. Za pogon skrbi manjši od obeh motorjev, ki jih ima taigo na voljo, a v močnejši različici - 1.0 trivaljni turbo z 81 kW (110 KM). Moč na sprednji kolesni par prenaša DSG menjalnik, ki v primerjavi z ročnim stane 2100 evrov več. Za veliko dinamike tak avto potrebuje večji 1,5-litrski motor, s pospeški malo čez deset sekund do sto in s solidno porabo 6,5 litra pa je v tej konfiguraciji ta pogon skoraj idealen. DSG-ju zamerimo le na trenutke grobo speljevanje in včasih počasnejše pretikanje. Ker je le 1300 kilogramov težak, je prijetno vodljiv in agilen, tako da vseeno vozniku nudi nekaj užitka v dinamični vožnji. Paket r-line je najvišji možni paket pri taigu, med drugim vključuje matrične žaromete, dvopodročno klimatsko napravo in LED zadnje luči. Tako opremljen taigo z DSG menjalnikom stane 25.671 evrov, z dodatki kot so 18-palčna platišča Missano, zrcalno srebrno kovinsko barvo s črno streho in paketom Digital Cockpit pa vse skupaj nanese na 27.889 evrov. V vsakem primeru skoraj vrh taigove ponudbe ni poceni, je pa kljub “brazilskim” pomislekom presenetljivo najbolj simpatičen od treh malih križancev.

V potniški kabini je celotna zasnova prepoznavno volkswagnovska.