Tudi neandertalci so izdelovali nakit
Že pred 130.000 leti je krapinski človek izdeloval nakit, so pokazale najnovejše raziskave. Gre za najstarejši nakit, ki so ga našli v Evropi, je prejšnji teden objavila ugledna znanstvena revija Plos One.
ZAGREB > Nakit iz niza osmih krempljev orla belorepca predstavlja najbolj zgodnji dokaz o nakitu, ko gre za fosilne ostanke v Evropi. Ti predmeti, ki so jih odkrili na krapinskem arheološkem najdišču, govorijo, da so imeli neandertalci simbolno kulturo, veliko preden so sodobni ljudje prišli v Evropo, je menila skupina avtorjev s Hrvaške in ZDA v prispevku za Public Library of Science.
Znanstveniki so dokazali, da gre za kremplje najmanj treh orlov, kar kaže, da so neandertalci pazljivo zbirali določene ostanke živali in iz njih pripravljali ogrlice ali zapestnice ter da so bili sposobni dojemanja simbolov. V laboratorijih so pregledali osem krempljev, ki so jih nedaleč od Krapine našli pred več kot 100 leti.
Menijo tudi, da so neandertalci sami ulovili ptice in iz njihovih kosti ustvarili nakit, ne pa da so zgolj našli njihove ostanke. Tudi zato menijo, da so bili neandertalci na višji umski stopnji razvoja, kot se je doslej mislilo, saj je takratni lov na velike ujede zahteval določeno načrtovanje in domišljijo.
Dokazali so, da so neandertalci orlove kremplje zarezovali in jih polirali. Domnevajo, da so jih povezali s tankimi usnjenimi trakovi ali s pletenimi rastlinami ter da jih nosili ob sebi. To dokazujejo tudi sledi njihovega znoja, ki so jih našli na krempljih.
“Razkritje teh elementov ogrlic ali zapestnic krapinskih neandertalcev, ki so stari kar 130.000 let, kažejo, da so izdelovali nakit celo 80.000 let, preden se je pojavil homo sapiens,” je pojasnila vodja raziskovalcev in kustosinja v zagrebškem naravoslovnemu muzeju Davorka Radovčić.
Kot je dodala za Večernji list, so dokazali, da homo sapiens ni bil edini, ki je uporabljal različne simbole. Ugotovitve o predzgodovinskem nakitu iz Krapine kažejo tudi, da so tudi neandertalci imeli podobne umske zmožnosti in kulturne kapacitete ter niso bili tako primitivni in okorni, ne glede na dosedanje predsodke in določeno diskriminacijo.
O sposobnostih neandertalcev govori tudi koščena piščal, ki so jo leta 1995 našli v jamskem paleolitskem najdišču Divje babe pri Cerknem. Tudi v tem primeru so znanstveniki ugotovili, da je glede na starost, ki sega v obdobje med 50.000 in 60.000 let pred našim štetjem, lahko pripadala samo neandertalcu.
STA