Užitek v vijoličnem
Cvetoča sivka je Kras odela v vijolične barve, ki narekujejo čas za žetev. A medtem ko so v Ivanjem Gradu prvi julijski konec tedna ob žetvi priredili tradicionalni Festival sivke, ki ga je obiskalo več tisoč ljudi, je žetev v Brjah pri Koprivi minuli konec tedna potekala bolj v domačem vzdušju.
BRJE PRI KOPRIVI > “Prvi dve leti smo tudi mi iz žetve naredili velik dogodek, saj smo želeli promovirati pridelavo sivke na Krasu. Zdaj pa se je krog obiskovalcev zožil na tiste, ki uživajo v pristnosti same žetve,” pravi domačin Milko Novič, ki ima v Brjah pri Koprivi nasad z 7000 grmi sivke. Nad gojenjem sivke se je navdušil pred slabim desetletjem na Tasmaniji, ko je na enem od svojih potepanj odkril velikanski nasad sivke. “Sprva so me imeli doma za čudaka, sedaj pa ni več nič neobičajnega, če na Krasu diši po sivki,” zadovoljen pove.
Čeprav žetve zadnja leta ne obeša na velik zvon, ima pri tem opravilu vedno dovolj pomagačev. Brez pridnih rok domačinov seveda ne bi šlo. V soboto mu je pri žetvi pomagalo približno 50 ljudi, v nedeljo pa še nekaj več. Na njegovo žetev - letošnja je bila že šesta po vrsti - pridejo ljudje z vseh koncev Slovenije, ki komaj čakajo, da poprimejo za srp ali škarje in se odpravijo v vijolično obarvane nasade ob robu vasi. “Čeprav nisem navajena delati na polju, moram priznati, da sem teh nekaj ur prav zares uživala. Vsenaokrog omamno diši po sivki, vijolične cvetove obletavajo pisani metulji, čmrlji in čebelice ... Prava sprostitev za dušo,” je bila navdušena mlada mamica iz Nove Gorice. Gorenjka, ki je s škarjami obdelovala sosednji grm, ji je lahko le prikimala.
Medtem ko je Novič skupaj s pomagači požeto sivko sproti odvažal na destilacijo z vodno paro, s pomočjo katere pridobiva eterično olje lavande in hidrolat - kot doktor kemije ima o tem kar nekaj znanja -, je nežnejši spol v zavetju sence izdeloval šopke in venčke iz sivke. In pri tem pridno čebljal. “Tudi ta socialni vidik je pri žetvi zelo pomemben,” se strinja Novič. PETRA VIDRIH