V ljubljanskem vrtu severne jelene pozimi greje gosta dlaka, levinji imata talno gretje

LJUBLJANA > Živalim, kot so volkovi, sibirski tigri, risi, losi, severni jeleni in alpski kozorogi, pozimi zraste gosta podlanka in dolga resasta dlaka, tako da jih dež in sneg ne premočita do kože. Zrak, ujet med dlake, pa je dober toplotni izolator in kadar ležijo ter se valjajo po snegu, se ta pod njimi ne tali, je pojasnila biologinja in pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana Irena Furlan.

Vso zimo lahko obiskovalci v živalskem vrtu opazujejo tudi črne štorklje in labode. V naravi se selijo v bolj južne kraje zaradi pomanjkanja hrane in ne zaradi nizkih temperatur, v živalskem vrtu pa imajo hrano na voljo vse leto. Pri alpskih kozorogih poteka čas parjenja, zato so samci zelo dejavni.

Medvedkama telesna temperatura pade za sedem stopinj Celzija, število utripov srca pade s 40 na deset udarcev na minuto, za 40 odstotkov znižajo presnovo, porabo kisika pa za 50 odstotkov.

Medvedki mirujeta

Kot je dejala Furlan, pa je popolnoma drugače pri rjavih medvedkah Čupi in Pombi, ki tako kot medvedi v naravi radi predremljeta zimo. Jeseni sta pojedli skoraj dvakrat več kot poleti, da so se jima pred zimo povečale zaloge posebne rjave telesne maščobe in sta pridobili na teži. Trenutno zelo malo jesta in precej mirujeta, zato so jima v živalskem vrtu prenehali ponujati hrano. Pričakujejo, da se bosta kmalu zavlekli v brlog in tam zadremali.

Za daljši čas se jima zniža telesna temperatura za sedem stopinj Celzija, število utripov srca pade s 40 na deset udarcev na minuto, za 40 odstotkov znižajo presnovo, porabo kisika pa za 50 odstotkov. Med dremežem ne jesta in tudi ne pijeta ter se ne iztrebljata. Prav tako ne urinirata, saj medvedi med tem procesom sečnino reciklirajo v beljakovine, s katerimi obnavljajo mišice, je orisala Furlan.

Pozimi manj obiskovalcev

Od sredine novembra do konca januarja ljubljanski živalski vrt zaradi krajših dni in nižjih temperatur obišče manj obiskovalcev. Vseeno pa po besedah Irene Furlan obiskovalce poskušajo privabiti s prazničnim programom. Otroci se lahko srečajo z dedkom Mrazom in predhodno spoznajo in obiščejo nekatere živali, ki jih ima rad tudi on. Božičku pa lahko otroci pomagajo poiskati izgubljene sani ter spoznajo njegove jelene.

Za nekatere vrste talno gretje

Vrstam, ki niso prilagojene nizkim temperaturam, medtem zagotovijo ustrezno ogrado ali prostore. Na nizke zunanje temperature so občutljivi primati, zato imajo ogrevane notranje prostore, obiskovalci pa jih lahko opazujejo skozi okna. Ogrevane notranje prostore imajo tudi žirafi, azijski levinji, papige, kljunorožca in slonica Ganga, ki se ob sončnih dnevih sicer rada igra na snegu, je dodala.

“Levinji imata talno gretje v notranjem prostoru prav ob steklu, skozi katerega ju lahko opazujejo obiskovalci. Moti pa ju, kadar obiskovalci trkajo ali celo butajo po steklu. Najbolj so na nizke temperature občutljivi plazilci, dvoživke, žuželke in pajkovci. Nekateri plazilci, ki pozimi otrpnejo tudi v naravi, določen čas prezimujejo v hladnejših prostorih, plazilci s tropskih območij pa imajo vse leto enake temperaturne pogoje. Enako velja tudi za dvoživke,” je pojasnila.

Veliko živalskim vrstam se pozimi tudi spremenijo obroki. Pogosto se poveča količina hrane, saj pri nizkih temperaturah potrebujejo več energije za ohranjanje telesne temperature. Pogosto v živalskem vrtu tudi dodajo ali celo povečajo vitaminske dodatke v obroku.