V Sloveniji recikliramo le štiri odstotke vrečk
Odrasel Slovenec porabi med 130 in 150 plastičnih vrečk letno, te pa največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo. V Sloveniji jih reciklirano le štiri odstotke, so pred sobotnim začetkom projekta Vrečka na vrečko, ki bo med 19. in 27. novembrom, povedali organizatorji.
LJUBLJANA > Polonca Štritof iz društva Ekologi brez meja je na današnji novinarski konferenci uvodoma opozorila, da se je količina komunalnih odpadkov v zadnjih 40 letih podvojila in da potrošniška družba z njimi še vedno ne zna ravnati trajnostno, tako da jih večina konča na odlagališčih in v naravi.
Človeštvo v eni uri odvrže 20.000 mobitelov, 13 milijonov pločevink, 14 milijonov plastenk in 45 milijonov plastičnih vrečk.
Plastični odpadki ogrožajo živali
Posebno problematiko pri tem predstavljajo morski odpadki. Kot je navedla predstavnica društva Eco Vitae Erika Jež, med odpadki v slovenskem morju z 90 odstotki kraljuje plastika, pri čemer 23 odstotkov plastičnih odpadkov predstavljajo plastenke, 16 odstotkov pa plastične vrečke.
V Eco Vitae opozarjajo, da plastika ogroža življenje živali, ki jo večkrat zamenjajo za hrano ali se vanjo zapletejo, negativne pa so tudi njene posledice za ekosistem. Plastika se v resnici nikoli ne razkroji, temveč le razpade na mikrodelce in tako najde tudi pot v človeško telo in ozračje.
Nova plastična vrečka vsak drugi dan
Soorganizatorka projekta Vrečka na vrečko Nataša Zuljan je spomnila, da so plastične vrečke zaradi svoje lahkosti, cenovne dostopnosti, vodoodpornosti, trpežnosti in enostavne uporabe postale nepogrešljiv del vsakdanjika, po nekaterih podatkih pa naj bi jih odrasel Slovenec uporabil med 130 in 150 na leto. Vrečke po končani uporabi največkrat končajo med mešanimi odpadki, kamor ne sodijo, v Sloveniji pa jih recikliramo le štiri odstotke, je dodala.
V nadaljevanju je Zuljanova predstavila novembra izvedeno raziskavo o porabi plastičnih vrečk v Sloveniji, v kateri so sodelovali 1003 anketiranci. Anketa je pokazala, da ljudje večinoma doma hranijo do 30 plastičnih vrečk in da povečini z njimi ravnajo ekološko.
Potrebne so sistemske spremembe
55 odstotkov vprašanih je zatrdilo, da vedno ločujejo odpadke, medtem ko je odgovor “nikoli” podal le odstotek anketirancev. 79 odstotkov sodelujočih ne moti ukinitev ponudbe brezplačnih plastičnih vrečk v trgovinah, 84 odstotkov pa jih verjame, da bi morala vlada ukrepati glede omejitve porabe plastičnih vrečk.
“Sistemske spremembe na področju omejevanja porabe plastičnih vrečk v Sloveniji še vedno niso sprejete in tudi če bi bile, te navadno nimajo hitrih učinkov - zato so toliko bolj pomembne osveščevalne kampanje, ki kontinuirano opozarjajo na naraščajoče količine plastike, ki jo proizvaja in odvrže človeštvo v škodo okolju. Zato tudi nadaljujemo s projektom Vrečka na vrečko. Ukrepati je treba zdaj in vsakdo z malimi spremembami svojih navad lahko prispeva svoj del,” pa je povedala vodja projekta Urša Dolinšek.
Projekt Vrečka na vrečko
Namen projekta Vrečka na vrečko, s katerim bodo obeležili evropski teden zmanjševanja odpadkov in v okviru katerega bo v prestolnici že drugo leto vrsta aktivnosti (med drugim informiranje o problematiki, zbiranje plastičnih vrečk, umetniška poraba vrečk, plesni spektakel in glasbeni nastopi), je sicer javnost prek združevanja umetnosti in varstva okolja opozoriti na problem prekomerne uporabe plastičnih vrečk in plastenk ter ljudem pri preprečevanju nastajanja odpadkov ponuditi ustvarjalne rešitve.
Partnerji projekta Vrečka na vrečko so Ekologi brez meja, ekološko društvo Eco Vitae, umetnik The Miha Artnak, oblikovalski studio Lukatarina ter soorganizatorji projekta Nataša Zuljan, Marko Orel in Študentska hiša SRCe. Partner fotonatečaja Vrečka na veji je še Ekomagazin.si.
STA