Valentinovo, dan zaljubljencev
Danes, 14. februarja, je valentinovo oziroma praznik sv. Valentina. Gre za dan, ko si v nekaterih kulturah zaljubljenci izkazujejo ljubezen, običajno s pošiljanjem voščilnic in izmenjavo daril. Darila navadno vključujejo vrtnice in čokolado. Podarja se tudi nakit.
LJUBLJANA > Praznik svetega Valentina se je sicer sprva praznoval kot rimskokatoliški dan posta v čast svetemu Valentinu. Današnji pomen je dobil šele po visokem srednjem veku, ko se je razvila zamisel o romantični ljubezni. Prve povezave godu sv. Valentina z romantično ljubeznijo segajo v Anglijo in Francijo 14. stoletja, kjer je bil 14. februar po izročilu dan, ko se ptice parijo. Takšno ljudsko verovanje je omenjal tudi oče angleške literature Geoffrey Chaucer konec 14. stoletja. Angleški izseljenci so izročilo valentinovega prinesli v Ameriko v 19. stoletju.
Arheologi so ugotovili, da je bilo v antiki izražanje ljubezni z darili pogosto. Podarjali so od sadja do nakita, stari Grki tudi živali.
Pri starih Grkih so za značilno ljubezensko darilo veljale male udomačene živali, denimo kunci in golobi. Prizori, ko na ta način moški poskuša pridobiti naklonjenost mladeniča ali dekleta, so priljubljen motiv na poslikanih pivskih posodah. Te so tudi same lahko predstavljale darilo, je opozorila arheologinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož Aleksandra Nestorović.
V rimskem času je bilo priljubljeno darilo nakit s posvetilom, ki je bilo pri dragocenih, po meri narejenih primerkih sestavni del prstana ali zapestnice. Prav tako so bile z ljubezenskimi napisi okrašene manj dragocene, a bolj uporabne kovinske sponke za obleko - fibule.
God svetega Valentina se pri nas že dolgo praznuje, vendar je imel drugačen pomen. Poznan je pregovor, da Valentin prinese ključ do korenin, zato se po starem kmečkem koledarju na ta dan začne prvo delo v vinogradih in na vrtovih. Poleg tega naj bi se takrat snubili ali ženili tudi ptički (ti se ženijo tudi na Gregorjevo in Vincencijevo). V Beli krajini pravijo, da se z valentinovim začne prvi spomladanski dan. V severovzhodni Sloveniji gospodinje na valentinovo po drevju in grmih nastavijo otrokom Valentinove potičke.
Značilen dar fanta dekletu na Kranjskem v preteklosti je bilo srce iz medenega testa, lecta. Lect s površinskim okrasjem iz barvanega sladkorja, škroba in želatine se je pojavil v prvi polovici 19. stoletja. Kupovali pa so ga na sejmih.
Na Japonskem, v Koreji in tudi v Avstraliji se je zaradi obsežnih marketinških prizadevanj valentinovo razvilo kot dan, ko ženske in redkeje tudi moški ljudem, ki jih imajo radi, podarjajo slaščice in cvetje. Vendar pa je za mnoge ženske, zlasti pisarniške delavke, dejanje postalo obveznost in se od njih pričakuje, da podarijo čokolado vsem moškim sodelavcem, piše v spletni enciklopediji Wikipedija.
Sv. Valentin je zaradi svojega imena, ki izhaja iz latinske besede valens ter pomeni zdrav in močan, priprošnjik zoper telesne slabosti in kužne bolezni. Zaradi rimske legende, po kateri je vrnil vid slepi deklici, je postal zavetnik za oči. Zaradi legende, po kateri je ozdravil otroka s padavico, so se mu priporočali bolniki z epilepsijo.
Spletno uredništvo, STA
