Več evropskih živalskih vrst se vrača
Nekatere ključne živalske vrste v Evropi se po večstoletnem upadanju lahko pohvalijo z vse višjim številom pripadnikov. Kot ugotavlja britansko poročilo, je moč na evropskih tleh med drugim našteti vse več medvedov, risov, orlov in jastrebov. K temu je pripomoglo več dejavnikov, tudi omejitve lova in selitve ljudi s podeželja v mesta.
LONDON > V zadnjih nekaj stoletjih se v Evropi živalim v divjini ni dobro godilo - zaradi lova, izgubljanja življenjskega prostora in onesnaženja je njihovo število upadalo. A včeraj objavljeno poročilo Zoološke družbe v Londonu, ki ga je naročila skupina za ohranjanje divjih živali in rastlin Rewilding Europe, kaže, da se je trend obrnil, piše britanski BBC.
Raziskovalci so vzeli pod drobnogled 18 vrst sesalcev in 19 vrst ptic po vsej Evropi. Kot so ugotovili, se je število njihovih pripadnikov, z izjemo iberskega risa, od leta 1960 povečevalo.
Največji porast so ugotovili pri evropskem bizonu, evrazijskem bobru, beloglavi trdorepki, ponekod celo pri kratkokljuni in belolični gosi. Število pripadnikov vseh teh vrst se je v zadnjih petih desetletjih povečalo za več kot 3000 odstotkov.
Število največjih plenilcev, med katerimi je tudi rjavi medved, se je medtem podvojilo. Število sivih volkov, ki je bilo v preteklosti močno okleščeno, pa se je povečalo za 30 odstotkov. Pri sesalcih so sicer največjo rast v številu zaznali na jugu in zahodu Evrope.
Kot je pojasnil direktor skupine Rewilding EuropeFrans Schepers, se je povratek živali v divjini začel po drugi svetovni vojni, v 50. in 60. letih minulega stoletja. “V primerjavi s številkami iz 17. in 18. stoletja gre še vedno za zelo nizko raven, a se vračajo,” je dejal.
Vrnitev nekaterih vrst, predvsem velikih plenilcev, pa sproža tudi zaskrbljenost. V Franciji, na primer, zaradi vrnitve volkov kmete skrbi za varnost njihove živine. Tudi poročilo svari, da bi bil to lahko vse večji problem. STA